aaaaaaaaaProgram

Program

Nazaj

(: )

Iliada

Iliada

"Drama od doma"

petek, 15. maj 2020sobota, 16. maj 2020, 20.0023.00

Youtube

Ogled predstave na spletu

Premierno 15. 5. ob 20. uri na platformi Youtube

Ponovitev  16. 5. ob 20. uri na platformi Youtube

Posnetek bo aktiven le v času trajanja predstave!

 

Režija: Jernej Lorenci

Dramaturgija: Eva Mahkovic, Matic Starina

Igrajo: Jure Henigman, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Gregor Luštek, Marko Mandić, Zvezdana Novaković,  Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik Vrhovnik/Mia Skrbinac, Matej Puc, Blaž Setnikar, Janez Škof, Primož Pirnat

Produkcija: SNG Drama Ljubljana

Koprodukcija: Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

Povezava: "Drama od doma" / Iliada

 

Iliada je pratemelj in izvor Evrope. Je njen začetek. Njeno prvo seme, njeno prapočelo, njen nizki štart in visoki cilj. Iliada je prvi ep Evrope, je praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV. Iliada je temeljno šolsko čtivo in nedosežni književni vrh. Iliada je muka šolskega kurikuluma in nenehna točka radikalne fascinacije. A Iliada je del vseh nas. Vsi poznamo Zevsa in Hero, vsi Ateno in Aresa, vsi lepo Heleno in Parisa, Agamemnona in Menelaja, vsi Ahila in Patrokla. Zakaj torej je to preobsežno in tolikokrat vsiljeno megadelo tako globoko vtkano v civilizacijo Evrope? Odkod fascinacija sodobnega človeka nad prastaro zgodbo, odkod čudenje nad navidez že zdavnaj izumrlim junaškim, heroično ljubezenskim, velikopotezno usodnim? In kako je mogoče, da je to veliko, skoraj božansko literarno delo postalo kanon, dogma, skoraj zakon, vzor vsemu, kar mu je sledilo, ko pa je njegova vsebina ena sama medčloveška klavnica? Ko pa so temeljni vzgibi protagonistov Iliada skoraj samo zavist, pohlep, poželenje, maščevanje, gon po ponižanju, razčlovečenju, ubijanju? In kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi? Brad Pitt kot Ahil? Je sploh čas za junake in junaštva? Se ni svet pomanjšal do te mere, da potrebuje preprostega, nevelikopoteznega človeka, ki ne dela zgodovine, temveč zgolj življenje? Začasno, skromno, vsakdanje življenje? A Iliada je del vseh nas. In je sploh mogoče, da bi se skupnost, ki ji rečemo država, ne utemeljevala v krvi? Da bi ne bili na račun drugega? Da bi – jaz, Jernej – ne živel na račun drugega? Ni vsaka oblika kolektivizacije nevarna? In spet: nikdar nisem sam, ne v gledališču ne v življenju. Brez dvoma: liada je del vseh nas. 

Jernej Lorenci 

Vsebinsko Homer v Iliadi obravnava pet osrednjih tematskih konceptov: nostos, vrnitev domov (pogost motiv v grški antični literaturi, najbolj očitno prisoten v drugem velikem grškem epu Odiseji), težnja po vzpostavitvi miru, četudi gre za nenaravno stanje; kleos, slavo, ki jo je mogoče doseči le v bitki, glavni motiv Ahila in večine drugih borcev pred Trojo; time, čast, ki jo bojevnik doseže z generalnim brezmadežnim življenjem; menin, jezo, primarno Ahilovo stanje; in ker, usodo, neizbežen izid vsega, ki presega celo Zevsa, vendar pa najpogosteje ni neznana: usodo napovedujejo izbrani mediji, medtem ko se morajo ljudje, figure na šahovnici, do izida čim bolj častno prebiti. Čim bolj častno: ko je izid dogodkov bolj ali manj znan, sta pot in osebni odnos do neizbežnega konca ključnega pomena. Čim bolj častno tako spodbuja tekmovalni egoizem, tekmovalni egoizem spodbuja samoljubje, samoljubje spodbuja prekomerni ponos. Ključna značajska komponenta junakov pred Trojo je samoljubje, njihova osrednja značajska napaka pa napuh. #fascinacije #v #vsebini 

Eva Mahkovic: Čudovita Helena, najlepši trinožnik, ponos in kul punce (odlomek)

Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak

Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak

"Drama od doma"

ponedeljek, 11. maj 2020petek, 15. maj 2020, 18.00

Ogled predstave na spletu

Režija: Maja Sever

Igrajo: Nik Škrlec, Eva Jesenovec, Maja Končar, Zvone Hribar, Mia Skrbinac, Gašper Jarni, Gašper Kunšek/Bor Prokofjev

Produkcija: SNG Drama Ljubljana

Povezava: "Drama od doma" / Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak

 

Petrček je sramežljiv deček, ki se ne zna postaviti zase. Nekega popoldneva razburjen priteče domov z nogometno žogo pod roko in starejša sestra Nina takoj opazi, da se je na igrišču nekaj zgodilo. Petrčku ni do učenja ali pisanja domače naloge in igranja flavte, kaj šele do branja pravljice o Petru Klepcu, ki jo ima za domače branje – najrajši bi se igral kakšno igro, v kateri bi bil pravi junak. Nina ga s pomočjo domišljije in otroške igre popelje na fantastično potovanje in na njem se Petrček vživi v junaško zgodbo Petra Klepca, pridobi čudežno moč in celo premaga svoje največje strahove. V preskušnjah, ki sledijo, se nauči uporabljati svojo moč v dober namen in spozna, kako se lahko rešujejo zagate na otroškem igrišču.

Legendarnega junaka Petra Klepca, revnega in šibkega pastirčka, ki pridobi čudežno moč, vsi poznamo. Marsikdo pozna tudi pripovedko Franceta Bevka, ikonične ilustracije Marjana Mančka in druge umetniške upodobitve. Tokratna uprizoritev Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak pa izhaja iz sodobnega doživljanja otroškega igre; v legendi in razmisleku o Petru Klepcu poudarja motive, kot sta uresničitev iskrene želje in etična uporaba moči: to je ključno sporočilo enega redkih slovenskih junakov, Petra Klepca. 

Maja Sever

Martin Krpan

Martin Krpan

"Drama od doma"

ponedeljek, 11. maj 2020petek, 15. maj 2020, 18.00

Youtube

Ogled predstave na spletu

Režija: Janez Burger

Igrata: Janez Škof, Vladimir Vlaškalić

Produkcija: SNG Drama Ljubljana

Koprodukcija: Drama SNG Maribor

Povezava: "Drama od doma" / Martin Krpan

 

Pogumni slovenski junak Martin Krpan z Vrha na svoji mali kobilici skrivaj tovori angleško sol. Levstikova pripovedka iz leta 1858 predstavlja močnega in neustrašnega junaka, ki ga sam cesar povabi na Dunaj, da bi cesarski dvor rešil pred strašnim Brdavsom. Za uspešno rešitev cesarskega dvora je Krpan pošteno nagrajen. 

Režiser uprizoritve Janez Burger se spominja briljantnega Mar­tina Krpana na legendarni vinilni plošči v interpretaciji Staneta Severja, ki ga je skozi pripovedovanje zgodbe zapeljal v svet topli­ne, ironije in prave pravljičarske magije. Severjeva interpretacija ga je navdahnila pri ustvarjanju uprizoritve za otroke, v kateri nas pripovedovalec zapelje v zgodbo in nas prepusti delovanju brez­mejne domišljije.

Režiser o projektu Martin Krpan

»Levstikova pripovedka o Martinu Krpanu z Vrha je nedvomno material, ki je globoko ukoreninjen v kulturni zavesti vsakega Slovenca. Postavlja se vprašanje, kako ga približati otrokom, ki rastejo v poplavi avdiovizualnih senzacij – od televizije, preko kina do internetnih in video igric in raznih aplikacij na pametnih telefonih –, obenem pa ne izgubiti tistega, kar je najbolj pomembno – magije pripovedovanja zgodbe o temeljnem slovenskem super junaku. Vsi se spomnimo briljantnega Martina Krpana v izvedbi Staneta Severja, ki nas skozi pripovedovanje Levstikove zgodbe zapelje v svet topline, ironije in prave pravljičarske magije. Ta posnetek mi je bil tudi vodilo pri razmišljanju o tokratni postavitvi. Osnova predstave bo pripovedovalec, ki bo pravil Levstikovo pripovedko ob posnetih dialogih vseh likov, ki v njej nastopajo. S pomočjo animacij pa tudi drugih avdiovizualnih senzacij se bo zgodba s pripovedovalca širila po odrskem prostoru in v interakciji z njim tvorila kompakten svet sodobne avdiovizualne pripovedi. Na ta način bomo skušali ustvariti toplo in zabavno predstavo, ki bo z zgodbo o junaku iz 19. stoletja zapeljala otroke iz 21. stoletja.«

Stari klovni

Stari klovni

SNG Nova Gorica se seli na splet

sobota, 9. maj 2020četrtek, 21. maj 2020, 20.0021.30

vimeo

Povezava do posnetka: STARI KLOVNI

 

Avtor: Matei Vişniec / Režija: Jaša Jamnik / Dramaturgija: Martina Mrhar / Scenografija in kostumografija: Vasilija Fišer

Igrajo: Radoš Bolčina, Iztok Mlakar, Gojmir Lešnjak – Gojc k. g.

 

V predprostoru brez oken visi na vratih oglas za delo. Konkurirali bodo, kot vse kaže, trije stari znanci. Ostarela cirkusanta Filippo in Niccolo sta bila včasih slaven tandem, a njuno tovarištvo je sedaj na preizkušnji, saj je na voljo le ena »majhna vloga za starega klovna«. Kmalu se jima v čakanju na začetek avdicije pridruži še Peppino, ki je bil njun učitelj in mentor. Nad radostnim snidenjem ves čas visi tesnoba in napetost; vsi trije so zapredeni v obup, saj so pozabljeni in obsojeni na trpko samoto. Vseeno še vedno upajo, da jim bo prihodnost nemara le prinesla novo priložnost za nastop. Utrujeni od čakanja se ob zvokih cirkuškega orkestra razživijo in začnejo predstavljati svoje najboljše točke ... 

Igralke in igralci Drame SNG Maribor berejo izbrane zgodbe Draga Jančarja

Igralke in igralci Drame SNG Maribor berejo izbrane zgodbe Draga Jančarja

Branje izbranih zgodb Draga Jančarja

petek, 8. maj 2020, 20.00

Youtube

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 8. maja 2020, ob 20. uri na svojem Youtube kanalu pričela s predvajanji izbranih zgodb Draga Jančarja. Prva bo na sporedu Premiera na Mali sceni, naslednje zgodbe si bodo sledile vsake tri dni.

Povezava: Igralke in igralci Drame SNG Maribor berejo izbrane zgodbe Draga Jančarja

Pisatelj Drago Jančar, eden najmočnejših pisateljskih glasov na Slovenskem, je na povabilo umetniškega direktorja mariborske Drame Aleksandra Popovskega iz zakladnice svojih številnih zgodb iz različnih obdobij izbral deseterico (preberete jih lahko v knjižni izdaji Mnoga življenja, ki je izšla pri Beletrini leta 2018).

Jančarjeva brezčasna kratkoprozna besedila, med katerimi najdemo tako ljubezenske in erotične zgodbe kot tudi zgodbe z njemu tako ljubo zgodovinsko motiviko, v igralskih interpretacijah zažarijo v prav posebnih barvah.

Igralski ansambel mariborske Drame je bralno uprizoril naslednje zgodbe: Premiera na Mali sceni, Joyceov učenec, Zapeljivec, Dekameron iz Zidanega mosta, Zgodba o očesih, Smrt pri Mariji Snežni, Nedelja v Oberheimu, Ultima creatura, Augsburg in Angel ga ni zapustil. Berejo Vojko Belšak, Matevž Biber, Blaž Dolenc, Davor Herga, Viktor Hrvatin Meglič, Ivica Knez, Žan Koprivnik, Eva Kraš, Petja Labovič, Minca Lorenci, Nataša Matjašec Rošker, Irena Mihelič, Ksenija Mišič, Matej Pucko, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Matija Stipanič, Mirjana Šajinović, Ana Urbanc, Irena Varga, Vladimir Vlaškalič, Gorazd Žilavec in Maša Žilavec.

"Jančarjev Dekameron v izvedbi mariborskega igralskega ansambla je poseben projekt, ki je nastal kot darilo Slovencem za lažje preživljanje tesnobnih časov," pravi Aleksandar Popovski, umetniški direktor Drame SNG Maribor, in dodaja: "Dragu Jančarju se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje v tem projektu, saj je gledališču omogočil ta dogodek, ob tem pa z veseljem napovedujemo, da bo Drama SNG Maribor v prihodnji gledališki sezoni pripravila uprizoritev, nastalo po njegovem, z velikim številom nagrad ovenčanim romanom To noč sem jo videl, v režiji Janeza Pipana."

Timon Atenski

Timon Atenski

SNG Nova Gorica se seli na splet

četrtek, 7. maj 2020torek, 19. maj 2020, 20.0022.30

vimeo

Povezava do posnetka: TIMON ATENSKI

 

Avtor: William Shakespeare, Thomas Middleton / Avtor priredbe in režiser: Janez Pipan / Dramaturginja: Diana Koloini / Scenografija: Marko Japelj / Kostumograf: Leo Kulaš / Koreografa: Nastja Bremec, Michal Rynia / Skladatelj: Aldo Kumar

Igrajo: Bine Matoh, Janez Starina k. g., Radoš Bolčina, Ivo Barišič, Žiga Udir k. g., Iztok Mlakar, Kristijan Guček, Helena Peršuh, Dušanka Ristić, Miha Nemec, Blaž Valič, Nevenka Vrančič, Milan Vodopivec, Jože Hrovat, Tomislav Tomšič k. g., Gregor Zorc k. g., Ana Facchini, Medea Novak, Andrijana Boškoska Batič k. g., Primož Vrhovec k. g., Vesna Vončina k. g., Klemen Breznik k. g., Sebastijan Furlani k. g., Anuša Kodelja k. g., Jani Kodre k. g., Ana Kolenc k. g., Martin Mlakar k. g., Ana Školaris k. g./Janez Zore k. g./Luka Zorn k. g.

 

Slavni atenski bogataš Timon razsipno deli bogastvo ljudem, ki prijateljujejo z njim predvsem iz koristoljubja. Ko bankrotira, njihovo laskanje zamenja nehvaležnost in nepripravljenost, da bi mu v stiski pomagali. Zapustijo ga vsi, ki so bili prej deležni njegove neizmerne radodarnosti. Soočenje s človeško dvoličnostjo je kruto. Tragedijo Timon Atenski je, kot so ugotovile novejše besedilne analize, poleg Shakespeara (1564–1616) avtorsko soustvaril njegov sodobnik Thomas Middleton (1580–1627). Igra prikaže posameznikov prehod od ene v drugo uničujočo skrajnost in bi, denimo, lahko bila naslovljena »Timon Ljudomrzni«. A tako bi v samih dveh besedah podvajala lastnost starogrškega nosilca imena, ki jo naslikajo že antični pisci, pri teh pa črpata tudi renesančna avtorja. Njuna dramska izpeljava zgodbe o ljudomrzniku postavlja puščavniško usodo slednjega nasproti njegovi prej prekipevajoči človekoljubnosti. Preobrazba je radikalna, saj se razsipni dobrotnik ob lastnem ekonomskem propadu sooči z družbo, ki medsebojne vezi tke na osnovi aktivnega pritoka denarja. Ta materializacija družbene moči je tudi vodilni predmet igre, ki s tematsko izpostavitvijo moči denarja danes obenem razpira prostor za refleksivni pretres ekonomske in širše družbene krize.

Ženitev

Ženitev

MGL: Gledališče na spletišče

sreda, 6. maj 2020ponedeljek, 11. maj 2020, 20.00

Youtube

Projekt Gledališče na spletišče Mestnega gledališča ljubljanskega

Povezava do posnetka: ŽENITEV

 

Avtor: Nikolaj Vasiljevič Gogolj / Režija in scenografija: Diego de Brea / Dramaturgija: Petra Pogorevc / Kostumografija: Leo Kulaš / Avtor glasbenih priredb: Marko Hatlak

Igrajo: Bernarda Oman, Tanja Dimitrievska, Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza, Gregor Čušin k. g., Jaka Lah/Jurij Drevenšek k. g., Janez Starina k. g., Gaber K. Trseglav, Jana Zupančič 

 

Agatja Tihonovna (Jana Zupančič) se moži. Njena stara teta Arina (Bernarda Oman) si zanjo želi trgovca, kot je bil pokojni oče, ženitna posredovalka Fekla (Tanja Dimitrievska) pa išče nekaj boljšega; naj bo Agatjin bodoči mož plemenit, ugleden gospod. Na drugi strani se za poroko končno odloči tudi zapriseženi samec, dvorni svetnik Podkoljosin (Jožef Ropoša), a se nikakor ne more odločiti za eno od nevest, ki mu jih priporoča Fekla.

Po treh mesecih ga spreten trgovec, prijatelj Kočkarjov (Sebastian Cavazza), končno odvleče na obisk k Agatji. Na njenem domu se prav takrat zbere pisana druščina odcvetelih samcev, eksekutorjev, častnikov in nekdanjih pomorščakov, ki jih je Fekla kot primerne kandidate po stasu in stanu nalovila po mestu. Med njimi se vname petelinji boj.

Agatja izbere in zgodba se že nagiba k srečnemu koncu. A čeprav je ponudba za ženitev še tako mamljiva, je poleg izbire ključen tudi dokončen akt odločitve.

Pašjon

Pašjon

SNG Nova Gorica se seli na splet

sreda, 6. maj 2020nedelja, 17. maj 2020, 20.0022.00

vimeo

Povezava do posnetka: PAŠJON

 

Avtor: Iztok Mlakar / Režija: Vito Taufer / Scenografija: Voranc Kumar / Kostumografija: Barbara Stupica / Avtor glasbe: Iztok Mlakar

Igrajo: Iztok Mlakar, Žiga Udir, Radoš Bolčina, Igor Štamulak, Gorazd Žilavec, Rok Matek, Tjaša Hrovat/Patrizia Jurinčič Finžgar, Matija Rupel/Nejc Cijan Garlatti, David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal

 

Iztok Mlakar je tokrat vir navdiha iskal v samem Svetem pismu Nove zaveze, v življenju Jezusa Kristusa. Čeprav naslov Pašjon neposredno aludira na formo srednjeveške duhovne drame, ki je lahko vsebovala tudi komične elemente, Iztok Mlakar izpiše Kristusovo življenje, delovanje in trpljenje v svojem unikatnem komičnem žanru z značilnim narečnim govorom in prepletom dramskih prizorov s songi. Besedilo je napisano z vsem spoštovanjem do svetopisemskega izročila, saj Iztok Mlakar pri pisanju za oder enako kot v svojih songih razpostavlja človeške vrline in »vrline« rahločutno, z ostrim švrkanjem, a vselej tudi s srčnim razumevanjem. Ko tokrat izpisuje svoje videnje in razumevanje enega temeljnih besedil zahodne civilizacije, se mu pod peresom oblikuje gibek, duhovit in  bister dialog ter polnokrvne figure, zemeljske in izrazito zdajšnje – ne glede na to, ali so to človeške figure, trije kralji, Jožef, Marija, farizej, saducej, Janez Krstnik, Marija Magdalena, Juda ..., ali mistične, Jezus, angel ali hudič. Avtor se seveda ob soočenju z religiozno in zgodovinsko temo ozira nazaj s točke, kjer se nahajamo danes. Ključno ob ugledališčenju Jezusovega življenja je nenazadnje prav vprašanje, kako bi odrešenika in njegove vrednote danes sprejeli, ko je družba enako razslojena na obubožane in bogato družbeno elito. Koga bi Jezusova ljubezen prevzela, navdihnila z upanjem, očarala ... koga prestrašila in ogrozila? Kdo bi mu želel slediti, kdo ga izrabiti, kdo križati?

Spet kosovirji!

Spet kosovirji!

Lutkovno gledališče Ljubljana: Gledališče povezuje

sreda, 6. maj 2020nedelja, 17. maj 2020, 18.00

vimeo

Avtorica: Svetlana Makarovič

Režija: Barbara Hieng Samobor

Igrajo: Brane Vižintin, Katja Povše, Martina Maurič Lazar, Karel Brišnik, Nina Skrbinšek, Andrej Slinkar

Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana

Povezava: "Gledališče povezuje" / Spet kosovirji!

 

"Spet kosovirji! so lutkovni spektakel. Prvo presenečenje čaka publiko že na začetku, ko se marionete kosovirji v svojih žlicah pojavijo v ozadju dvorane, potem pa se po žlicah spuščajo na oder in se srečujejo z raznimi živalmi in kreaturami, ki vsaka posebej presenečajo s svojo pojavo. /…/ Spet kosovirji gledalca osupnejo vsak trenutek znova." 

(Radio Slovenija, 1. 10. 2000)

Cankar za maturante

Cankar za maturante

SNG Nova Gorica se seli na splet

sobota, 2. maj 2020torek, 5. maj 2020, .00

SNG Nova Gorica želi maturantom v času, ko je skrb za zdravje na prvem mestu in od nas terja, da ostanemo doma, priskočiti na pomoč pri učnih pripravah na eno najpomembnejših prelomnic v življenju, zrelostni izpit.

Dijaki se v tem obdobju soočajo s posebnimi učnimi izzivi. Da bi jim olajšali učenje na daljavo in zahtevne priprave na maturo, so v arhivu odprli dostop do vseh tistih predstav Ivana Cankarja, ki jih je uprizorilo SNG Nova Gorica in ki so zajeta v pripravo na splošno maturo iz slovenščine 2020.

Cankar za maturante vključuje posnetke naslednjih predstav: 

Posnetke, podrobnejše opise predstav in nastopajoče si lahko ogledate na spletni strani www.sng-ng.si. Dostop do posnetkov predstav bo na spletni strani gledališča mogoč do preklica odloka o prekinitvi javnega življenja v Sloveniji zaradi zajezitve novega koronavirusa, in sicer pod rubriko »Novice« - »SNG Nova Gorica na SPLETU!«

Dijaki in učitelji, srečno na maturi!

Othello

Othello

MGL: Gledališče na spletišče

sreda, 29. april 2020torek, 5. maj 2020, 20.00

Youtube

Projekt Gledališče na spletišče Mestnega gledališča ljubljanskega

Povezava do posnetka: OTHELLO

Režija: Jernej Lorenci / Dramaturgija: Dramaturginja Petra Pogorevc / Scenograf: Branko Hojnik / Kostumografka: Belinda Radulović / Skladatelj: Branko Rožman / Koreograf in asistent režije: Gregor Luštek

Igrajo: Sebastian Cavazza, Primož Pirnat, Viktorija Bencik Emeršič/Ajda Smrekar, Judita Zidar, Lotos Vincenc Šparovec, Jaka Lah, Janez Starina k. g., Tina Potočnik Vrhovnik, Borut Jenko, Neva Mauser Lenarčič 

 

Tragedija Othello s svojo tematiko, ki poleg ljubezni in ljubosumja obsega tudi zaupanje, zvestobo, izdajstvo, hinavščino, povzpetništvo, predsodke, pojavnost zla v vseh oblikah, razkorak med videzom in resničnostjo ter ne nazadnje ksenofobijo in rasizem, danes kar kliče k ponovni uprizoritvi.

Temnopolti Othello (Sebastian Cavazza), zanesljiv in neustrašen mavrski vojskovodja, služi beneškemu dožu in uživa veliko mero spoštovanja, čeprav se nekje globoko v sebi zaveda, da nikoli ne bo »zares eden od njih«. Ko se s senatorjevo hčerko Desdemono (Viktorija Bencik Emeršič) iskreno zaljubljena na skrivaj poročita, se njen oče silno raztogoti. Tudi Othellov častihlepni praporščak Jago (Primož Pirnat) je jezen in ljubosumen, ker Othello na mesto svojega pribočnika ni imenoval njega, ampak mladega Cassia (Lotos Vincenc Šparovec).

Jagova skrivnostno silovita maščevalnost in gnev ženeta zgodbo v tragični vrtinec. Ne da bi Desdemona to vedela, jo Jago obdolži prešuštva. Spreten v pretvarjanju in okreten v besedah brezhibno prikriva svojo spletkarsko naravo, plete vedno nove mreže ter razpihuje ljubosumje in sovraštvo do neslutenih razsežnosti. Othello je zaradi svojega porekla negotov vase in ves čas v strahu, da se bo idilična ljubezen z Desdemono razblinila kot prelepe sanje. In prav zato je Othello seveda boleče dovzeten za vse vrste podtikanja in manipulacije.

Kekec

Kekec

Gledališče Koper: Gledališče je doma

sreda, 29. april 2020torek, 5. maj 2020, 18.00

Youtube

Gledališče je doma je projekt Gledališča Koper

Režija: Renata Vidič 

Igrajo: Ilija Ota, Tjaša Hrovat, Anja Drnovšek, Mojca Partljič, Luka Cimprič, Klemen Bračko 

Produkcija: Gledališče Koper

Povezava: "Gledališče je doma" / Kekec

 

Le kdo ga ne pozna? Ob njegovih dogodivščinah, ki so izšle najprej v pisani besedi in bile pozneje kar trikrat prenesene na filmski trak, so odraščale številne generacije otrok, ki so v fantiču s prepoznavnim klobukom in pastirsko palico prepoznavale iznajdljivega vrstnika, skupaj z njim trepetale pred hudobnim divjim lovcem Bedancem, se smejale strahopetnemu Rožletu in skupaj s slepo Mojco verjele v zdravilno moč čudodelne rože. Kekec je s svojim življenjskim optimizmom postal junak, morda edini med slovenskimi literarnimi junaki, ki še ni izgubil pristnega navdušenja nad življenjem.

In kdo je Kekec danes? Je junak brez pametnega telefona in dostopa do svetovnega spleta še lahko vzor mladim? Tudi na to bo ob skorajšnji 100-letnici prve objave Kekca poskusila odgovoriti uprizoritev koprskega gledališča, ki si za vsebinski okvir jemlje tri Kekčeve prigode (Kekec in Prisank, Kekec in Pehta, Kekec in Bedanec) in jih mestoma tudi reinterpretira. Ravno dovolj in ravno prav, da bo odgovorila tudi na vprašanje, zakaj komu včasih rečemo: »Ti si pa en tak kekec!«

Besedilo je po avtorju zgodb o Kekcu, Josipu Vandotu, priredila režiserka Renata Vidič, ki je v našem gledališču režirala otroško uspešnico Loli, Boli in svet, poln čudes.

 

BRUNDAGRRRROM!, igrana predstava

Brundagrrrrom!

Gledališče Koper: Gledališče je doma

četrtek, 23. april 2020četrtek, 30. april 2020, 18.00

YouTube

Gledališče je doma je projekt Gledališča Koper

Režija: Jaka Ivanc

Igrata: Luka Cimprič, Tjaša Hrovat

Produkcija: Gledališče Koper

Povezava: "Gledališče je doma" / Brundagrrrrom!

 

Ko deklica Živa v gozdu za svojega bolnega brata išče zdravilni divji med, zaide in se lačna in žejna zateče v medvedji brlog, kjer utrujena zaspi. Ko se domov vrne medved Milko in spozna, da je nenapovedana gostja popila njegov malinov sok in pojedla njegovo sladko hruško, se odloči, da bo Živo kruto kaznoval: domov je ne bo spustil toliko časa, dokler ne bo pospravila njegove hiše.

Živa, ki ne pospravlja niti doma, kaj šele na obiskih, mu predlaga, da bi mu raje skuhala čarobni napoj, saj je opazila, da medved Milko ne zna izgovoriti črke r. Odkupila se bo torej tako, da bo medvedu skuhala čarobni napoj, s pomočjo katerega se bo končno naučil reči črko r.

In potem kuhata in mešata in nakuhata čarobno besedo za medveda Milka, ki pa je medved sploh ne more uporabiti, saj je ne zna izgovoriti. Kako bosta rešila to zagato?

In ali lahko tudi medved Milko pomaga Živi? Živa se namreč zelo zelo boji teme … Zakaj pa ne? Ko se iz nasprotnikov spremenimo v prijatelje, je vendar mogoče skoraj vse. S ščepcem prave čarobne besede pa čisto vse.

Tajno društvo PGC

Tajno društvo PGC

Lutkovno gledališče Ljubljana: Gledališče povezuje

četrtek, 23. april 2020torek, 5. maj 2020, 18.00

vimeo

Avtor: Anton Ingolič, Nebojša Pop Tasić

Režija: Marko Bulc - Mare

Igrajo: Rok Kunaver, Mia Skrbinac k.g./Ajda Toman, Jan Bučar, Matevž Müller, Voranc Boh k.g., Jernej Kuntner, Miha Arh, Nina Skrbinšek in Nina Ivanič

Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana

Povezava: "Gledališče povezuje" / Tajno društvo PGC

 

Tajno društvo PGC je legendarno zimzeleno besedilo, otroška klasika. Nastalo je leta 1958 izpod peresa slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, enega prvih avtorjev, ki je po vojni črpal iz resničnega življenja mladih in v njihovih nevsakdanjih dogodivščinah obravnaval njihove probleme. S priljubljenim in znamenitim tajnim društvom Pingoclavulusom oziroma krajše PGC-jem so odraščale različne generacije otrok, prvič pa je Tajno društvo PGC v sodobni interpretaciji zaživelo tudi na našem odru.

Ingolič je svojo zgodbo pisal v začetku socialistične epohe, naša zgodba v priredbi Nebojše Popa Tasića pa se dogaja ob njenem koncu, v osemdestih letih. Otroško nedolžnost je Tasić zamenjal z otroško angažiranostjo. Ingoličevi otroci so z oglasnih desk kradli in zbirali risalne žebljičke, otroci v naši predstavi pa stopijo korak dlje in s temi žebljički obešajo svoje pesmi in parole, kar izzove tudi »politično« reakcijo in sankcije. 

Prevare

Prevare

MGL: Gledališče na spletišče

nedelja, 19. april 2020četrtek, 30. april 2020, .00

Projekt Gledališče na spletišče Mestnega gledališča ljubljanskega

Povezava do posnetka: PREVARE

 

Po motivih igre Gl'ingannati anonimnega renesančnega avtorja, 1531

Režija: Jaka Ivanc / Dramaturgija: Gašper Tič / Scenografa: Jaka Ivanc, Milan Percan / Kostumograf: Leo Kulaš / Avtor glasbe: Davor Herceg

Igrajo: Gašper Tič, Iva Krajnc Bagola/Lena Hribar, Gregor Gruden/Jure Kopušar k. g., Uroš Smolej, Ana Dolinar Horvat/Tina Potočnik Vrhovnik, Domen Valič k. g., Jan Sever/Marko Petrušič/Davor Herceg

 

»Sekstet radoživih komedijantov in ubranih pevcev se pred občinstvom po zgledu commedie dell'arte virtuozno preoblači in hipoma značajsko preoblikuje kar v štirinajst komedijskih vlog.« Zaplet zgodbe, katere pravir gre iskati v Plavtovi komediji Dvojčki, je precej preprost: izgubljeni dvojček Fabrizio se znajde v Modeni ravno v trenutku, ko njegova dvojčica Lelia, preoblečena v fanta in s tem na las podobna svojemu bratu, pobegne iz samostana, kamor jo je poslal oče, ki jo želi omožiti z bogatim vdovcem Gherardom. Lelia se kot paž zaposli pri meščanu Flamminiu in se vanj zaljubi, a on ljubi Gherardovo hčer Isabello, ta pa se ogreje za njegovega paža – Lelio. Iz tega sledi kup komičnih zapletov.

Sneguljčica

Sneguljčica

Slovensko Ljudsko Gledališče Celje: Virtualni ogled predstav

torek, 14. april 2020ponedeljek, 20. april 2020, .00

Režija: Andrej Jus 

Igrajo: Minca Lorenci, Jagoda, Manca Ogorevc, Zvone Agrež, Rastko Krošl, Igor Žužek, Tarek Rashid, Damjan M. Trbovc, Bojan Umek/Vojko Belšak, Aljoša Koltak, David Čeh, Igor Sancin, Mario Šelih

Produkcija: Slovensko Ljudsko Gledališče Celje

Povezava: Sneguljčica

 

Pravljica o hudobni mačehi in pogumni deklici, ki se čisto sama znajde v neznanem svetu, pred mlado publiko prinaša večno aktualno vprašanje nasprotja med dobrim in zlim ter zmage pozitivnih junakov in vsega dobrega nad slabim in pokvarjenim. Veliko otrok danes ne odrašča v varnem in srečnem družinskem krogu, zato potrebujejo pravljice. Pravljični junaki čisto sami odidejo v svet in s trdno vero vase premagajo vse težave. Usoda takih junakov prepriča otroka, da bo, čeprav se počuti osamljenega in izgubljenega, našel pravo pot v življenju, da ga bo življenje pravilno usmerjalo in da bo, če bo verjel vase in stal za svojimi odločitvami, tudi on zmagovalec.

Sen kresne noči - 2. del

Sen kresne noči - 2. del

MGL: Gledališče na spletišče

sobota, 11. april 2020, 19.00

Youtube

Projekt Gledališče na spletišče Mestnega gledališča ljubljanskega

Povezava do posnetka: SEN KRESNE NOČI - 2. DEL

Avtorski projekt po igri Sen kresne noči Williama Shakespeara

Pravljična komedija Sen kresne noči spada v zgodnje obdobje Shakespearovega ustvarjanja, v fazo »eksperimentalnih« in »romantičnih« komedij, kot sta tudi Dva gospoda iz Verone in Ljubezni trud zaman. 

Režija: Jernej Lorenci / Dramaturgija: Matic Starina / Scenograf: Branko Hojnik / Kostumografka: Belinda Radulović / Avtor Glasbe: Branko Rožman

Igrajo: Primož Prinat, Jette Ostan Vejrup, Robert Korošec k. g., Matej Puc, Jana Zupančič, Ajda Smrekar

 

Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča najrazličnejše interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. Na tehtnici so sanje in resničnost, burna čustva in hladni razum, nežna ljubezen in prvinski nagoni …

Shakespeare se je pri pisanju te komedije v podrobnostih naslonil na vire, kot so Chaucerjeve Canterburyjske zgodbe, Ovidove Metamorfoze in nekaj srednjeveških romanc. V igri v igri, ki jo uprizorijo rokodelci, si Shakespeare privošči nerodnosti, ki so nastajale pri okornih uprizoritvah različnih gledaliških skupin. Nekateri kritiki menijo, da se je v tej komediji zavestno ponorčeval tudi iz romantične, toda tragične ljubezni, kakršno opisuje v tragediji Romeo in Julija, po vsej verjetnosti napisani v istem obdobju. Ljubezen je nestanovitna – hitro zamegli razum, a prav tako hitro izpuhti, zato je priseganje večne zvestobe lahko močno dvomljiva reč.

Igra se dogaja v atenskem gozdu v času praznovanj pred poroko kneza Tezeja in Hipolite. V nasprotju s strogimi in urejenimi Atenami je gozd, po katerem tavajo štirje atenski zaljubljenci, v rokah pravljičnih bitij, ki uravnavajo dogajanje, kakor se jim zahoče. Sami živijo zelo razbrzdano, njihovi prepiri in medsebojna obračunavanja so siloviti in brezkompromisni. V tem divjem okolju in ob pomoči čarovnij se dogaja vse mogoče.

Sen kresne noči - 1. del

Sen kresne noči - 1. del

MGL: Gledališče na spletišče

petek, 10. april 2020, 19.00

Youtube

Projekt Gledališče na spletišče Mestnega gledališča ljubljanskega

Povezava do posnetka: SEN KRESNE NOČI - 1. DEL

Avtorski projekt po igri Sen kresne noči Williama Shakespeara

Pravljična komedija Sen kresne noči spada v zgodnje obdobje Shakespearovega ustvarjanja, v fazo »eksperimentalnih« in »romantičnih« komedij, kot sta tudi Dva gospoda iz Verone in Ljubezni trud zaman. 

Režija: Jernej Lorenci / Dramaturgija: Matic Starina / Scenograf: Branko Hojnik / Kostumografka: Belinda Radulović / Avtor Glasbe: Branko Rožman

Igrajo: Primož Prinat, Jette Ostan Vejrup, Robert Korošec k. g., Matej Puc, Jana Zupančič, Ajda Smrekar

 

Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča najrazličnejše interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. Na tehtnici so sanje in resničnost, burna čustva in hladni razum, nežna ljubezen in prvinski nagoni …

Shakespeare se je pri pisanju te komedije v podrobnostih naslonil na vire, kot so Chaucerjeve Canterburyjske zgodbe, Ovidove Metamorfoze in nekaj srednjeveških romanc. V igri v igri, ki jo uprizorijo rokodelci, si Shakespeare privošči nerodnosti, ki so nastajale pri okornih uprizoritvah različnih gledaliških skupin. Nekateri kritiki menijo, da se je v tej komediji zavestno ponorčeval tudi iz romantične, toda tragične ljubezni, kakršno opisuje v tragediji Romeo in Julija, po vsej verjetnosti napisani v istem obdobju. Ljubezen je nestanovitna – hitro zamegli razum, a prav tako hitro izpuhti, zato je priseganje večne zvestobe lahko močno dvomljiva reč.

Igra se dogaja v atenskem gozdu v času praznovanj pred poroko kneza Tezeja in Hipolite. V nasprotju s strogimi in urejenimi Atenami je gozd, po katerem tavajo štirje atenski zaljubljenci, v rokah pravljičnih bitij, ki uravnavajo dogajanje, kakor se jim zahoče. Sami živijo zelo razbrzdano, njihovi prepiri in medsebojna obračunavanja so siloviti in brezkompromisni. V tem divjem okolju in ob pomoči čarovnij se dogaja vse mogoče.

Gledališče Koper: Zadnje lune

Zadnje lune

Gledališče Koper: Gledališče je doma

petek, 10. april 2020petek, 17. april 2020, .00

Gledališče je doma je projekt Gledališča Koper

Režija: Dušan Mlakar 

Igrajo: Boris Cavazza, Anja Drnovšek, Rok Matek

Produkcija: Gledališče Koper

Povezava: "Gledališče je doma" / Zadnje lune

Soba, ki je bila nekoč otroška. Bachova maša v h-molu, Agnus Dei. V fotelju »stari« profesor, ki zapušča dom, da ne bi bil v breme svojcem, potem ko je več let živel s sinom, snaho in dvema vnukoma. Ob njem njegova žena, pravzaprav spomin nanjo, saj je umrla »ravno v času, ko se pri moških začenjajo težave«, ki ga bodri, naj sinu vendarle prizna, da je žalosten, da ga je strah in da ne želi v dom za ostarele. Pozneje v domu z ironičnim imenom Villa Delizia starec dneve preživlja skrit na podstrešju, kjer se bori z osamljenostjo in peša kot rastlinica bazilike, ki jo tam ljubosumno skriva pred drugimi. Četudi ve, da je konec neizogiben, si želi umreti na božič, na sveti večer, ko je »sredi trga veliko osvetljeno drevo in naletava sneg«, kajti tudi starost je sveta in svet (in strašen) je tudi trenutek, ko človek preneha živeti.

Zadnje lune je igra o staranju, o strahu pred smrtjo in priznanju nemoči pa tudi igra o medgeneracijskem prepadu, o pomanjkanju empatije mladih v odnosu do starostnikov, predvsem pa surova, toda globoka analiza volje do življenja, kakor jo razkrivata profesorjeva izkušnja prostovoljnega »izgnanstva« in nenehno iskanje ravnovesja med pogoji za njegov obstoj in praznino, ki neizogibno ugasne vsako iskro življenja.

Za Zadnje lune, ki so bile do danes prevedene v dvanajst jezikov, je tržaški dramatik, pisatelj, scenarist in režiser Furio Bordon (1943) leta 1993 prejel nagrado IDI za najboljše dramsko besedilo. Krstno uprizoritev je igra v režiji Giulia Bosettija doživela dve leti pozneje na odru beneškega Gledališča Goldoni s takrat že močno bolnim Marcellom Mastroiannijem v glavni, toda njegovi zadnji vlogi.

Frankestein

Frankenstein

MGL: Gledališče na spletišče

ponedeljek, 6. april 2020nedelja, 12. april 2020, 20.00

Projekt Gledališče na spletišče Mestnega gledališča ljubljanskega

Povezava do posnetka: FRANKENSTEIN

 

Mladi znanstvenik Victor Frankenstein želi ustvariti umetnega človeka, bitje, ki bi kljubovalo zakonom narave, rojstva in smrti. Vendar pa ustvari stvor, nasilno pošast, ki ubija Victorjeve bližnje. Kljub temu je pošast trpeče in čuteče bitje, ki hlepi po družici, pri svojem stvarniku pa išče podporo in odgovornost. Victorja sicer ne umori, mu pa s svojim ravnanjem prizadene neznosne psihične bolečine. 

Po motivih istoimenskega romana Mary Shelley

Krstna uprizoritev

Premiera: 13. september 2012

 

Režiser in avtor glasbene opreme: Eduard Miler / Dramaturginja: Žanina Mirčevska / Scenograf: Branko Hojnik / Kostumografka: Jelena Proković / Igrajo: Iztok Puc, Boris Ostan, Domen Valič k.g., Iva Krajnc Bagola, Bernarda Oman, Stannia Bonisegna k. g., Tina Potočnik Vrhovnik, Lana Kariž Meško, Jure Henigman

Produkcija: Mestno gledališče ljubljansko

Mile Korun: Svetovalec

Mile Korun: Svetovalec

MGL: Gledališče na spletišče

nedelja, 5. april 2020, 18.00

Youtube

Ogled predstave na spletu

Povezava: SVETOVALEC

Igra Svetovalec je niz obiskov pri skrivnostnem mojstru, h kateremu se ljudje zatekajo po nasvet. Skrivnostni mojster, ki želi ljudem pomagati in za to ne terja nikakršnega plačila, zna pozorno poslušati, postavlja neposredna vprašanja in svetuje, kakor najbolje ve in zna. Je nekakšna mešanica psihoterapevta, zasliševalca, spovednika, filozofa, umetnika …

 

Režija: Nina Rajić Kranjac

Dramaturginja: Petra Pogorevc

Igrajo: Gašper Tič†, Viktorija Bencik Emeršič,Tanja Dimitrievska, Blaž Dolenc k. g., Mojca Funkl, Jernej Gašperin, Gregor Gruden, Karin Komljanec, Nina Rakovec, Uroš Smolej, Domen Valič k. g.

Produkcija: Mestno gledališče ljubljansko

Tanja Žagar z gosti

Tanja Žagar z gosti

koncert

petek, 27. marec 2020, 20.00Prestavljeno!

Velika dvorana

Priznana slovenska pevka Tanja Žagar že vrsto let več kot uspešno gostuje s svojim glasbenim programom v Kulturnem domu Krško. Tako kot vsako leto je tudi tokrat za sladokusce njenega programa pripravila nekaj izjemnega, saj bo pričarala del glasbeno-plesnega spektakla »Ples z zvezdami«. Poseben gost koncerta bo Tanjin soplesalec Arnej Ivkovič, s katerim sta blestela v šovu »Zvezde plešejo«. Za glasbeno popestritev bo poskrbel mladi virtuoz na famenco kitari Natko Štiglić. Ob Tanji bo njena dolgoletna spremljevalna skupina Avantura in kubanski violinist Lazaro Zumeta. Tanja nam obljublja dve uri glasbe, plesa, čustev, navdiha, zabave, skratka večer čistega užitka. Program je namenjen vsem generacijam, plesnim ljubiteljem in glasbenim navdušencem. 

 

Cena vstopnice: 18 € v predprodaji, 23 € na dan koncerta

Organizator: Studio Gong

Mednarodna poslanica ob svetovnem dnevu gledališča 2020

Slovenska poslanica ob svetovnem dnevu gledališča 2020

poslanica

petek, 27. marec 2020, .00

Velika dvorana

Saša Pavček: Zaljubljencem v gledališče

Gledališče, ti panj strasti,

smeha in spopadov, 

sabljanja glasov in ščebetanja src, 

pred tvojimi zaprtimi vrati stojim,  

zastala v čudnem času, 

ki ponuja razmislek: 

kaj mi pomeniš,  

kaj so o tebi in zate napisali že umrli, 

kaj je po krivici šlo v pozabo,

kaj narekujejo mi sanje. 

Pot bo tisočletna in vendar nova. 

Nabrusimo srpe čustev,  

obnovimo kladiva strasti, 

izostrimo škarje intuicije

za nov aplavz, krohot, ihtenje, 

za življenje, za lepoto!   

In črno brezno parterja 

bo vsem zaljubljencem v gledališče 

povrnilo luč, 

moč konj krenila v galop,  

jata ptic pod svod,

zavrtinčil se bo zlati prah 

besed, misli, glasbe, 

geste in katarze. 

Mednarodna poslanica ob svetovnem dnevu gledališča 2020

Mednarodna poslanica ob svetovnem dnevu gledališča 2020

poslanica

petek, 27. marec 2020, .00

Velika dvorana

Šahid Nadim, dramatik, Pakistan: Gledališče kot svetišče

Ob koncu predstave o sufijskem pesniku Bulehu Šahu v gledališču Adžoka se je starec v spremstvu dečka približal igralcu, ki je igral vlogo velikega sufija. »Moj vnuk je bolan, blagoslovite ga, prosim.« Osupli igralec je rekel: »Nisem Buleh Šah, samo igralec te vloge sem.« Starec pa je odvrnil: »Sin, nisi igralec, si reinkarnacija Buleha Šaha, njegov avatar.« Nenadoma se nam je razprl popolnoma nov koncept gledališča, v katerem igralec postane reinkarnacija lika, ki ga igra. 

Raziskovanje zgodb, kakršna je ta o Bulehu Šahu – in koliko jih je v različnih kulturah – lahko postane most med nami, gledališčniki, in nepoznavalskim, vendar željnim občinstvom. Ko nastopamo na odru, nas včasih zanese naša filozofija gledališča, naša vloga znanilca družbenih sprememb, velik del skupnosti pa pustimo za seboj. Ko se spopadamo z izzivi  sodobnosti, si odrekamo možnost globoke duhovne izkušnje, ki jo gledališče lahko prinese. V današnjem svetu, kjer so na pohodu fanatičnost, sovraštvo in nasilje, naš planet pa tone vse globlje v klimatsko katastrofo, moramo obnoviti svojo duhovno moč. Boriti se moramo proti apatiji, letargiji, pesimizmu, pohlepu in nespoštovanju sveta, v katerem živimo, planeta, na katerem živimo. Gledališče ima vlogo, plemenito vlogo, pri spodbujanju in mobiliziranju človeštva, da bi se dvignilo iz brezna, v katero drsi. Oder, uprizoritveni prostor, lahko povzdigne v nekaj svetega. V južni Aziji se umetniki s spoštovanjem dotaknejo odrskih desk, preden stopijo nanje – tradicija iz davnine, ko sta bili duhovnost in kultura prepleteni. Čas je, da znova vzpostavimo sožitje med umetnikom in občinstvom, preteklostjo in prihodnostjo. Ustvarjanje gledališča je lahko sveto dejanje in igralci lahko zares postanejo avatarji vlog, ki jih igrajo. Gledališče ima moč, da postane svetišče, svetišče pa oder. 

Prevedla: Barbara Skubic

To besedilo je odlomek daljše verzije poslanice ob svetovnem dnevu gledališča 2020, ki je v angleščini, francoščini in drugih jezikih dostopna na: www.world-theatre-day.org

V sodelovanju z Mednarodnim gledališkim inštitutom – ITI UNESCO 

dr. Alenka Jelovšek: Slovenščina protestantskih piscev

dr. Alenka Jelovšek: Slovenščina protestantskih piscev

predavanje in pogovor

torek, 24. marec 2020, 18.00Prestavljeno!

Kulturni dom Krško

Na drugem klubskem predavanju o jezikoslovnih in slovničnih prispevkih Adama Bohoriča in drugih protestantskih piscev k razvoju slovenskega jezika nam bo dr. Alenka Jelovšek predstavila nekatere značilnosti in posebnosti slovenščine protestantskih piscev ter njihove  najpomembnejše jezikoslovne inovacije. V drugem delu predavanja in v pogovornem delu večera pa se bomo podrobneje dotaknili primerjave med tedanjo in sodobno slovenščino.  

Alenka Jelovšek je znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se z zgodovino slovenskega jezika, posebej zgodovinskim oblikoslovjem in razvojem govornih norm v slovenščini.  

Bohoričevo leto je celoletni projekt obeležitve 500. obletnice rojstva prvega  slovničarja slovenskega jezika in protestantskega šolnika Adama Bohoriča.  

Na fotografiji: prva stran Bohoričeve slovnice Zimske urice proste Vir fotografije: Narodna in univerzitetna knjižnica

Vstop prost

Tavanje

Tavanje

plesna predstava

nedelja, 22. marec 2020, 18.00Prestavljeno!

Velika dvorana
dr. Oto Luthar: S stenskimi poslikavami v zgodovino

dr. Oto Luthar: S stenskimi poslikavami v zgodovino

strokovno predavanje iz serije Krško med Celjskimi in Valvasorjem

torek, 17. marec 2020, 18.00Prestavljeno!

Mestni muzej Krško

Na podlagi izbranih primerov človeških poslikav od predzgodovine do stenskega slikarstva zgodnjega novega veka bo predavatelj skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj brez likovne upodobitve preteklega življenja ni zgodovine.  

Izhajajoč iz razprav o značilnostih visoke in ljudske kulture 16. stoletja, bo opozoril na podrobnosti poslikav v Mencingerjevi hiši, ki jih je mogoče pripisati vplivu protestantske etike, obenem pa izpostavil elemente, ki govorijo v prid tezi, da se v portretih in drugih elementih poslikav zrcali katoliška prenova tega obdobja.  

Predavanje organiziramo v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Vstop prost

Marko Črnčec Trio & Jonathan Hoard

Marko Črnčec Trio & Jonathan Hoard

koncert iz cikla ARSonica 2020

sobota, 14. marec 2020, 20.00Odpovedano!

Velika dvorana

Pianist Marko Črnčec je eden najprepoznavnejših sodobnih slovenskih glasbenikov in na tujem priznanih ustvarjalcev. Sodeloval je z velikimi imeni svetovne jazzovske scene, kot so Bob Mintzer, Seamus Blake, Eric Alexander, Michael Phillip Mossman, Ron McClure, Marcus Gilmore in mnogi drugi. Njegove avtorske plošče so prejele odlične mednarodne kritike, album Devotion (Whirlwind Recordings, 2014) pa je bil po mnenju jazzovske revije All About Jazz uvrščen med dvajset najboljših jazzovskih plošč leta 2014. Marko Črnčec živi in ustvarja v New Yorku, od koder prihajata tudi oba člana njegove zasedbe, kontrabasist Joe Sanders in bobnar Kweku Sumbry.

Kot poseben gost se bo zasedbi Marko Črnčec Trio pridružil vrhunski vokalist Jonathan Hoard, nominiranec za nagrado grammy 2016 in eden osrednjih likov na newyorški RnB in jazzovski sceni.

Zasedba: Marko Črnčec, klavir, Fender Rhodes / Joe Sanders, kontrabas / Kweku Sumbry, bobni / Jonathan Hoard, glas

Cena vstopnice

8 € "Zgodnje ptice" (do 2.3.)

10 € v predprodaji

12 € na dan koncerta

Vstopnice na voljo tudi preko sistema Eventim

Tih vdih

Tih vdih

komična drama

petek, 13. marec 2020, 19.30Odpovedano!

Velika dvorana

Spoštovani!

V skladu z Odredbo Ministrstva za zdravje, s katero se prepoveduje zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa v Republiki Sloveniji, kjer se zbira več kot 100 ljudi, v Kulturnem domu Krško odpovedujemo predstavo Tih vdih.

Prosimo za razumevanje.

 

Leto dni po očetovi nepričakovani smrti se odtujena družina zbere, da bi najmlajši hčerki, ki jo vsi kličejo »tamala« in ki odhaja študirat v Ljubljano, dala čim več nasvetov in obilo ljubezni.

Režija: Nejc Gazvoda

Dramaturginja: Eva Mahkovic

Igrajo: Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc, Tjaša Železnik, Lara Wolf k. g.

Produkcija: Mestno gledališče ljubljansko

 

Tamala ima sestro Petro in brata Marjana, ki sta od nje starejša več kot 10 let, ter mamo, ki je ne razume. Vse štiri je prizadela nedavna izguba očeta in nanje vplivala bolj, kot so si to pripravljeni priznati. Petra, ki s fantom Janezom živi v Ljubljani, kljub ljubečemu razmerju, polnem duhovitosti, preživlja žalostno, še nerazkrito zgodbo, 34-letni Marjan pa še vedno živi doma in je tudi zaradi nekdanje partnerice Maje, matere njegovega otroka, le senca tega, kar je bil nekoč. In Maja ravno na ta dan prihaja na obisk.

A Tamala vidi preko dogajanja »tukaj in zdaj«. Ta večer je njena zgodba, ki jo pripoveduje iz časa, ko ljudje okoli nje niso več tisto, kar so bili, nekaterih morda celo ni več. V enem dejanju in v realnem času se pred nami počasi in nežno razpre zgodba družine, katere male tragedije so tragedije vseh nas. Tih vdih je drama o slovenski družini, ki noče obsojati tistega, kar smo, ampak zgolj opazovati tisto najbolj človeško v nas.

za Modri abonma in izven

Cena vstopnice: 15 € odrasli, 12 € upokojenci, 10 € študentje in dijaki, 8 € imetniki Zelenega abonmaja

Stran 14 od 18 (Vseh vnosov: 516)

Uradni podatki

Stopite v stik

KD Krško

Srebrni

Cert ID: 0011/00011

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
KULTURNI DOM KRŠKO
Matična številka: 5096944000