Koncertni cikel ARSonica

Priznana slovenska pevka Jadranka Juras predstavlja svoj novi projekt »Dva črna vrana«.

Gre za avtorski projekt, za katerega je glasbo v celoti, z izjemo ene pesmi, prispeval jazzovski pianist Milan Stanisavljević, slovenska besedila pa sta napisali Jadranka Juras in Maja Pihler Stermecki.

Album se močno spogleduje z jazzovsko glasbo, a ga vseeno ni mogoče »popredalčkati« zgolj v zvrst jazz glasbe, saj na trenutku pesmi zadišijo tudi po kantavtorstvu ali celo popevki. Zelo močan pečat imajo poleg glasbe tudi besedila, ki so spisana zelo premišljeno in se z glasbo smiselno dopolnjujejo.

Jadranka Juras je k sodelovanju pritegnila številne znane slovenske jazzovske glasbenike, in sicer Roberta Jukiča, Kristijana Krajnčana, Aleša Sušo in že prej omenjenega Milana Stanisavljevića, posebno svežino pa sta dodala tudi igralec Saša Tabaković, s katerim je Juras posnela duet za naslovno pesem »Dva črna vrana« ter hrvaški jazzovski kitarist Elvis Penava. Posebej velja omeniti tudi sodelovanje z glasbenikom in aranžerjem Matijo Krečičem, ki je za večino pesmi spisal godalne aranžmaje.

Ko poslušaš uvodni komad z drugega albuma skupine Reolô, Dystopi Delete, si zlahka predstavljaš, kako so vikingi pristali ob afriški obali in ob raziskovanju Sahare naleteli na Tuarege ter z njimi odigrali seanso ob pitju čaja. Zapeli so jim v norveščini in se zraven še zavrteli, tako kot se še danes zna mlado in staro na norveških folk veselicah. Toda od tam se hitro poberejo in na poti nazaj obiščejo še fidlerje v novem svetu ter se vrnejo v domovino, kjer godejo vsaj tako dobro kot čislani norveški jazzisti, ki se jih ob vseh njihovih dobrotah ne moremo najesti. A meje med norveškim folkom in jazzom so že od nekdaj na trhlih nogah, drugače prosljavljenega bobnarja Hansa Hulbækma ne bi poslušali v jazzovskih projektih (npr. Atomic) ter ta ne bi lani z Mari Kvien Brunvoll in triom Moskus nastopil na Drugi godbi, še manj pa bi igral alternativni folk v bendu Reolô. Da ne bo pomote, vse povedano je sodobni norveški folk in v bendu najdemo tudi osebke z doktoratom iz tradicionalnega igranja in petja. Nas zanima, kako bo na koncertu, kajne? Očividci (tudi iz Slovenije) pravijo, da boljšega koncertnega benda danes na Norveškem skoraj ni mogoče najti. Še več: zadnje novice s severa celo pravijo, da se okrog benda ustvarja kultno ozračje in da norveška mladež zamuja v šolske klopi, ker je prejšnji večer preveč žurala na Reolô. Da ne bo vse tako prešerno: Reolô znajo biti tudi temačni, tako kot norveški zimski dnevi in obenem navdušijo še kakšne pristaše Velvet Underground, še bolj pa fene The Dirty Three. Za vse bo torej poskbljeno. 
(Bogdan Benigar)

»Brezmejna«

Koncert šansonov z naslovom Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije slovenskega gledališkega in filmskega igralca, režiserja, scenarista, glasbenika ter šansonjerja Jureta Ivanušiča v orkestrski priredbi Leona Firšta.

Gre za omnibus kratkih zgodb s filmsko atmosfero, kjer se intimni kabaret prepleta z rockersko energijo in simfoničnim razkošjem.

Eksplozivna mešanica afriškega ritma, rocka in navdihujoče karizme.

Wiyaala, “Levinja Afrike”, zvezda afriške glasbene scene in ena izmed 100 najbolj navdihujočih žensk po izboru BBC-ja s svojo surovo močjo, pozitivno energijo in prepoznavnim glasom povezuje svetove. Njena glasba črpa iz ganskih ljudskih tradicij in jih z drznostjo popkulturne ikone prepleta z afro-popom in rockom. Z zasedbo The Yaga Yagas, ki jo tvorijo vrhunski slovenski glasbeniki, predstavlja enega svojih novih poglavij. Njihovo sodelovanje se je začelo leta 2019, se znova razplamtelo po pandemiji in doseglo vrhunec z nastopi na nekaterih prestižnih svetovnih prizoriščih, kjer so predstavljali svojo ploščo Segerige, posneto med turnejo v Gani. Njihova glasba je eksplozija ritmov, harmonij in plesa – utelešenje ljubezni, poguma in skupnosti. V živo nastop Wiyaale & The Yaga Yagas presega žanrske oznake in postane praznik telesa in duha, ki ga ne gre zamuditi.

Tjaša Fabjančič je ena od prvih v generaciji slovenskih jazzovskih pevk, ki so se uveljavile predvsem z avtorsko glasbo. S svojim celovitim in raznovrstnim glasbenim ustvarjanjem že vrsto let povezuje Slovenijo in Avstrijo in je do sedaj izdala že štiri avtorske albume (Traveling 2009, Circles 2011, Pripovedi 2013, MiniatureN 2020).

Posebni gost koncerta: Kristijan Krajnčan
Dirigent: Michael Lagger

»LJUBLJANA – DUNAJ«

Ideja koncepta »Ljubljana – Dunaj« je pokazati povezavo med mestoma tako z vidika izbranih skladb kot tudi z vidika povabljenih glasbenih gostov. Ensemblu 4Saxess se namreč na koncertu pridružita koroški baritonist Gabriel Lipuš in violinistka Petra Kovačič, ki je od leta 2019 polnopravna članica Dunajskih filharmonikov. Slednja se na koncertu predstavlja s Slovenskimi ljudskimi plesi Alojza Srebotnjaka, v drugem delu koncerta pa interpretira Štajerske plese Josepha Lannerja, ki vsebujejo glasbeno motiviko avstrijske in slovenske regije. Gabriel Lipuš interpretira samospeve Josipa Ipavca, ki ga pogosto imenujejo kar »slovenski Schubert«, saj so njegovi samospevi po svoji zgradbi precej sorodni Schubertovim. Dunaj je bil Ipavcu blizu, saj se je tam glasbeno izobraževal. Svoje samospeve je pisal v slovenskem in nemškem jeziku, zato bodo na koncertu izvajali Ipavčeva dela v obeh jezikih.

Ensemble 4Saxess koncert odpre in sklene z lastnima priredbama Brahmsovih Variacij na Haydnovo temo in slovenski publiki dobro poznane Serenade Benjamina Ipavca ter tako zaokroži večer, namenjen predstavitvi prepletanja slovenske in avstrijske kulturne tradicije, ki vztraja še danes.