Sosedje

Anne, Johannes in Eddi so si v študentskih letih delili stanovanje, pozneje v življenju pa so se njihove poti razšle. Na stara leta spet navežejo stike in se odločijo ponovno zaživeti skupaj. Vsi trije so samski in pogrešajo družbo, pa tudi z denarjem so kot upokojenci bolj na tesnem, zato jim bo delitev stroškov prišla prav. Vselijo se v novo stanovanje, razigrani obujajo spomine na burno mladost, pijejo, kadijo, živahno razpravljajo in navijajo glasbo pozno v noč. A njihovo veselje ne traja dolgo. V stanovanju pod njimi namreč živijo trije resnobni študenti, ki so ravno sredi izpitnega obdobja in jim gredo ostareli žurerji močno na živce. Od novih stanovalcev ne pričakujejo samo, da ne bodo kalili miru, ampak od njih odločno zahtevajo tudi, da se držijo hišnega reda in prevzamejo nekatere dolžnosti. Prišleki pa se na vse skupaj požvižgajo. Oba tabora trmasto vztrajata vsak pri svojem in se zapleteta v medgeneracijski konflikt, ki pa je glede na naša stereotipna pričakovanja duhovito obrnjen na glavo.

Starejši zagovarjajo ideale, za katere so se zavzemali kot pripadniki študentskega revolucionarnega gibanja konec šestdesetih let 20. stoletja, mlajši pa so individualisti sodobne družbe, ki so nenehno v stresu in vse napore vlagajo v študij in uspešnost, ne poznajo pa več sproščenega druženja. Jasno je, da se bosta morali sprti strani na neki točki zbližati …