Kulturni dom Krško: hiša kulture arhitekta Franca Filipčiča

8. 1. 2021 – 21. 1. 2021, 13.00

»Arhitektura nastaja kot preobrazba lastne preteklosti. V tem smislu je zgodovina edini trdni temelj na katerem stoji znanje arhitekta.« Dr. Aleš Vodopivec

 

Živahno kulturno dogajanje v mestu in občini Krško, velik entuziazem posameznikov ter razumevanje v političnih in gospodarskih strukturah v lokalnem okolju so pripomogli, da je bila v drugi polovici 70. let 20. stoletja sprejeta (močno želena) odločitev o vzpostavitvi novega hrama kulture v mestu Krško. Gradnja Družbeno-kulturnega centra Krško (kot je projekt poimenovan v delu projektne dokumentacije iz leta 1977) je stekla 16. maja 1976 z razpisom triletnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Krško. Projekt je vodil gradbeni odbor, ki je deloval v okviru Tovarne Đuro Salaj Krško. 

Arhitekturna zasnova in vodenje izdelave celotne projektne dokumentacije je bilo zaupano arhitektu Francu Filipčiču, ki je delal kot projektant v Projektivnem biroju Region. Med Filipčičeve  pomembnejše projekte uvrščamo stavbe Prosvetnega doma v Brežicah, Gimnazije Brežice (prizidek in telovadnica), osnovnih šol v Brežicah in Veliki dolini, Kulturnega doma Žalec in Dolenjske galerije v Novem mestu. Kot avtor številnih spominskih obeležij je vplival tudi na podobo javnega prostora v Posavju, oblikoval pa je tudi del muzejskih postavitev Posavskega muzeja Brežice.

Za Krško je izdelal tudi zasnovo Osnovne šole Jurija Dalmatina in spominskega obeležja Prvim krškim borcem. 

Nadstropje stavbe zasedata velika in mala dvorana, pritličje oz. prostor pod veliko pa klubska dvorana. 

Fasadni plašč je izdelan iz silikatne obloge, izjemno velika strešna konstrukcija, ki daje ton celotni stavbi pa je prekrita z bakrenimi ploščami, ki so jim leta dodala žlahten izgled. 

Z gradnjo Kulturnega doma, hotela Sremič (avtor projekta Banko Pahulje) ter poslovne stavbe Ljubljanske banke, Zavarovalnice Triglav in Pošte, ki je bila po projektu arhitekta Miloša Bonče zgrajena leta 1979, je na površini Bogovičeve, Kužnikove in Simončičeve domačije nastalo novo mestno središče – trg, poimenovan po Matiji Gubcu. Naselje Videm je z razvojem industrije in s širitvijo stanovanjske gradnje, še zlasti pa z omenjenimi tremi stavbami, dobilo bolj urbano podobo. 

Kulturni dom Krško je bil v 40 letih obstoja deležen več prenov, a posegi v notranjosti do sedaj niso bistveno spremenili njenega zunanjega videza, ki večinoma še ostaja, kot si ga je zamislil njen snovalec. In je danes gotovo ena prepoznavnejših stavb v Krškem in Posavju. 

Pripravila: dr. Helena Rožman