Saša Pavček: Zaljubljencem v gledališče
Gledališče, ti panj strasti,
smeha in spopadov,
sabljanja glasov in ščebetanja src,
pred tvojimi zaprtimi vrati stojim,
zastala v čudnem času,
ki ponuja razmislek:
kaj mi pomeniš,
kaj so o tebi in zate napisali že umrli,
kaj je po krivici šlo v pozabo,
kaj narekujejo mi sanje.
Pot bo tisočletna in vendar nova.
Nabrusimo srpe čustev,
obnovimo kladiva strasti,
izostrimo škarje intuicije
za nov aplavz, krohot, ihtenje,
za življenje, za lepoto!
In črno brezno parterja
bo vsem zaljubljencem v gledališče
povrnilo luč,
moč konj krenila v galop,
jata ptic pod svod,
zavrtinčil se bo zlati prah
besed, misli, glasbe,
geste in katarze.
