• Abonmaji
  • Dvorane
  • Fotogalerija
  • Publikacije
  • O nas
  • Bohoričevo leto
  • Kontakt
  • 07 488 01 94 07 488 01 90 info@kd-krsko.si

    Iliada

    15. 5. 2020 – 16. 5. 2020, 20.00–23.00, Youtube

    Ogled predstave na spletu

    Premierno 15. 5. ob 20. uri na platformi Youtube

    Ponovitev  16. 5. ob 20. uri na platformi Youtube

    Posnetek bo aktiven le v času trajanja predstave!

     

    Režija: Jernej Lorenci

    Dramaturgija: Eva Mahkovic, Matic Starina

    Igrajo: Jure Henigman, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Gregor Luštek, Marko Mandić, Zvezdana Novaković,  Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik Vrhovnik/Mia Skrbinac, Matej Puc, Blaž Setnikar, Janez Škof, Primož Pirnat

    Produkcija: SNG Drama Ljubljana

    Koprodukcija: Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

    Povezava: "Drama od doma" / Iliada

     

    Iliada je pratemelj in izvor Evrope. Je njen začetek. Njeno prvo seme, njeno prapočelo, njen nizki štart in visoki cilj. Iliada je prvi ep Evrope, je praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV. Iliada je temeljno šolsko čtivo in nedosežni književni vrh. Iliada je muka šolskega kurikuluma in nenehna točka radikalne fascinacije. A Iliada je del vseh nas. Vsi poznamo Zevsa in Hero, vsi Ateno in Aresa, vsi lepo Heleno in Parisa, Agamemnona in Menelaja, vsi Ahila in Patrokla. Zakaj torej je to preobsežno in tolikokrat vsiljeno megadelo tako globoko vtkano v civilizacijo Evrope? Odkod fascinacija sodobnega človeka nad prastaro zgodbo, odkod čudenje nad navidez že zdavnaj izumrlim junaškim, heroično ljubezenskim, velikopotezno usodnim? In kako je mogoče, da je to veliko, skoraj božansko literarno delo postalo kanon, dogma, skoraj zakon, vzor vsemu, kar mu je sledilo, ko pa je njegova vsebina ena sama medčloveška klavnica? Ko pa so temeljni vzgibi protagonistov Iliada skoraj samo zavist, pohlep, poželenje, maščevanje, gon po ponižanju, razčlovečenju, ubijanju? In kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi? Brad Pitt kot Ahil? Je sploh čas za junake in junaštva? Se ni svet pomanjšal do te mere, da potrebuje preprostega, nevelikopoteznega človeka, ki ne dela zgodovine, temveč zgolj življenje? Začasno, skromno, vsakdanje življenje? A Iliada je del vseh nas. In je sploh mogoče, da bi se skupnost, ki ji rečemo država, ne utemeljevala v krvi? Da bi ne bili na račun drugega? Da bi – jaz, Jernej – ne živel na račun drugega? Ni vsaka oblika kolektivizacije nevarna? In spet: nikdar nisem sam, ne v gledališču ne v življenju. Brez dvoma: liada je del vseh nas. 

    Jernej Lorenci 

    Vsebinsko Homer v Iliadi obravnava pet osrednjih tematskih konceptov: nostos, vrnitev domov (pogost motiv v grški antični literaturi, najbolj očitno prisoten v drugem velikem grškem epu Odiseji), težnja po vzpostavitvi miru, četudi gre za nenaravno stanje; kleos, slavo, ki jo je mogoče doseči le v bitki, glavni motiv Ahila in večine drugih borcev pred Trojo; time, čast, ki jo bojevnik doseže z generalnim brezmadežnim življenjem; menin, jezo, primarno Ahilovo stanje; in ker, usodo, neizbežen izid vsega, ki presega celo Zevsa, vendar pa najpogosteje ni neznana: usodo napovedujejo izbrani mediji, medtem ko se morajo ljudje, figure na šahovnici, do izida čim bolj častno prebiti. Čim bolj častno: ko je izid dogodkov bolj ali manj znan, sta pot in osebni odnos do neizbežnega konca ključnega pomena. Čim bolj častno tako spodbuja tekmovalni egoizem, tekmovalni egoizem spodbuja samoljubje, samoljubje spodbuja prekomerni ponos. Ključna značajska komponenta junakov pred Trojo je samoljubje, njihova osrednja značajska napaka pa napuh. #fascinacije #v #vsebini 

    Eva Mahkovic: Čudovita Helena, najlepši trinožnik, ponos in kul punce (odlomek)