Koncert iz cikla Poletje na gradu Rajhenburg 2021
atrij gradu Rajhenburg
(Velika dvorana Kulturnega doma Krško v primeru slabega vremena)
Cena vstopnice: 15 €
Obvestilo:
Vstopnice za nedeljski koncert Slovenskega okteta so žal že pošle. Dodatna sedežna mesta bodo na voljo le v primeru selitve dogodka v Kulturni dom Krško.
Slovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji in vse od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Osnovno poslanstvo okteta je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe.
Repertoar okteta je izjemno širok in raznolik, saj ga oblikujejo skladbe od renesanse do ljudskih pesmi vseh narodov, od klasicizma in romantike do skladb sodobnikov mnogo jih je bilo napisanih ali prirejenih prav zanj. Posebno skrb seveda namenja slovenski pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih koncertnih odrih, z veseljem pa jo ponese med rojake in ljubitelje petja po svetu. V šestih desetletjih delovanja se je oktet predstavil na domala vseh pomembnejših domačih in mednarodnih koncertnih odrih.
V dosedanjem dolgem in bogatem obdobju delovanja se je zamenjalo preko 40 pevcev. Vsi so čutili izjemno predanost in pripadnost narodu, ki so ga nosili v imenu. Nekateri od njih so bili vodilni slovenski solisti svoje generacije in so nastopali v največjih koncertnih in opernih hišah doma in po svetu, drugi so bogatili zven okteta s svojo ljudskostjo, neposrednostjo in toplino.
Zasedba:
Andrej Oder, Rok Ferenčak - 1. tenor
David Jagodic, Janez Triler - 2. tenor
Jože Vidic, Darko Vidic - bariton
Janko Volčanšek, Matej Voje - bas
Umetniški vodja: JOŽE VIDIC
Organizator: Kulturni dom Krško
V teku let je odličnost sestava vzdrževalo in usmerjalo pet umetniških vodij: Janez Bole, dr. Valens Vodušek, Darijan Božič, Anton Nanut in dr. Mirko Cuderman. Od leta 2008 je njegov umetniški vodja Jože Vidic, prvak Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana.
Slovenski oktet od nekdaj predstavlja vzor in motivacijo mnogim skupinam, ki so prav zaradi njegovega plemenitega petja pričeli s svojim delovanjem. Tako je po njegovem zgledu v Sloveniji in zamejstvu nastalo več kot sto tovrstnih vokalnih zasedb.
Ob dvajsetletnici delovanja (1971) je oktet dal pobudo za nastanek Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Od tedaj le-ta neprekinjeno deluje in povezuje slovenske pevske zanesenjake v domovini in po svetu.
Oktet je izdal več kot šestdeset plošč, kaset in zgoščenk, na katerih je slovenska pesem vedno imela pomembno mesto. Kot poklon generacijam Slovenskega okteta je sestav leta 2007 izdal knjigo Borisa Pangerca z naslovom 'Slovenski oktet', v kateri je opisan temeljit prerez delovanja in poslanstva tega ansambla.
Za svoje delovanje je bil dvakrat nagrajen s Prešernovo nagrado (1957, 1964), nagrado Društva Slovenskih skladateljev (1971), Drobosnjakovo nagrado (1975), Nagrado Orlanda di Lassa (1984), Velikim zlatim znakom svobode Republike Slovenije (1996) in Častnim priznanjem Svetovnega Slovenskega kongresa (2016).
Od pomladi 2019 ansambel deluje v novi zasedbi.
