Božična zimska pravljica, v kateri radovedna, neustavljiva deklica Eliza spoznava čarobnost davno pozabljenega božiča. Film po znani norveški božični zgodbi Alfa Prøysena.
Spoznavamo glavno junakinjo Elizo, ki živi v majhni vasici. Ta je malo nenavadna, saj imajo ljudje navado pozabljati stvari. Znova in znova. Vaščani so tako pozabljivi, da pozabijo celo na božič, kar pa je zelo resna stvar. Ponovno se bosta vrnila na sceno tesar Andersen in Božiček... tokrat bosta morala pomagati mladi Elizi rešiti božič preden bo prepozno!
Deklica Eliza živi z očetom, teto, gosko in miško v vasi sredi zasneženega gozda, kjer so doma zelo pozabljivi ljudje. Vaščani so že davno nazaj pozabili na božič. Eliza skoraj vsak dan pozabi nekaj novega, njen očka pa pozablja celo spati. Teta Maja je izumiteljica, toda ne spomni se, kaj želi izumiti. V noči pred 24. decembrom se Eliza zbudi s čudnim občutkom. Zdi se ji, da je imela čudne sanje. Na podstrešju najde stari leseni adventni koledar, na katerem piše »božič«. Odpravi se do tesarja Andersena, da bi izvedela, kaj božič sploh je. V nočni dogodivščini Eliza spozna bistvo božiča in pred njo je velik izziv – kako božič pripeljati nazaj v pozabljivo vas. Ji bo uspelo pričarati nepozaben božič?
O avtorici
Andrea Eckerbom, rojena 1981 v Stockholmu, piše in režira za film. Študirala je filmsko montažo in režijo v Perthu v Avstraliji. Posnela je vrsto reklamnih spotov in bila zanje tudi nagrajena, Pozabljeni božič pa je njen prvi celovečerec.
Iz prve roke
»Pri ustvarjanju Pozabljenega božiča je bilo pomembno ohraniti izvirno dediščino norveške pravljice Alfa Prøysena in je ne modernizirati. Ohraniti sem želela tudi bistvo prvega filma, Menjava Božičkov, njegovo toplino, humor in radost ob božičnih tradicijah. /…/ Z drugimi besedami: kar vidimo v filmu, se mora zdeti resnično in avtentično, otipljivo. Nisem želela sijoče slike, popolne in svetlih barv, temveč toplo, domačo podobo s ščepcem nenavadnega. Tradicionalno pravljico z magičnim poudarkom. /…/ Zdi se mi pomembno, da otroke učimo empatije. Kot režiserka čutim odgovornost, da ustvarim raznolike značaje, ki upodabljajo vrsto občutkov. Da najdem način, kako predstaviti občutke filmskih likov otroškemu gledalcu, ne da bi morala eksplicitno razlagati, kaj naj občutijo. Zame kot režiserko ima v tem filmu to bistven pomen.
- Andrea Eckerbom, režiserka
