Legendarna režiserka francoskega novega vala Agnès Varda ter več kot petdeset let mlajši umetnik in fotograf JR potujeta po francoskem podeželju, srečujeta domačine, izdelujeta njihove velikanske črno-bele portrete in jih razstavljata na zidovih hiš, kjer živijo in delajo.
Agnès Varda in ulični umetnik JR, ki ju druži ljubezen do običajnih ljudi in njihovih zgodb, sta ustvarila topel in duhovit film ceste – ganljivo meditacijo o prijateljstvu, minljivosti in moči umetnosti. Nagrada za najboljši dokumentarec v Cannesu in nominacija za oskarja.
iz prve roke
»Moji hčerki Rosalie se je zdelo, da bi bilo zanimivo, če se srečava. Ideja nama je bila všeč. /…/ Imava namreč nekaj skupnih točk: zanimajo naju ljudje; neznani ljudje, ljudje brez moči. Ljudje, ki jih srečaš v vaseh. /…/ Sedla sva v njegov čarobni fotografski kombi in se odpeljala. /…/ Ton filma zrcali ton najinih srečanj. Vsi smo bili prijateljski in radovedni. Ljudje so bili veseli, ko so gledali, kako dobro se razumeva in kako dobre volje sva. Z nama so se pogovarjali, kot bi bila njuna soseda. Ko poslušamo druge, se lahko veliko naučimo, in resničnost je pogosto zabavna! To je Francija, ki sva jo videla in posnela: Francija, ki je gostoljubna in ki ni jezna. /…/ Kot vedno pri dokumentarcih – in posnela sem jih že veliko – sva imela najprej idejo, ampak kmalu se je vmešalo naključje in ideja je prevzela obliko resničnih ljudi in krajev. Naključje je bilo pravzaprav najin zaveznik, najin pomočnik!«
– Agnès Varda
»Prav takó življenje, saj je film tudi zgodba o najinem srečanju. Spoznala sva se na cesti, med snemanjem filma, med zabavno izkušnjo dela v dvoje. Sčasoma bolje spoznavam Agnès, kaj vidi in kako vidi, ona pa tudi skuša razumeti mojo umetniško metodo. /…/ Všeč mi je bilo, da sem zapustil anonimnost mesta in odšel na podeželje, kjer je občutek skupnosti veliko močnejši. Užival sem v druženju z vaščani … kot umetniku se mi zdi takšen tesen odnos veliko bolj izpolnjujoč.«
– JR
