Noro

Osrednja lika 

Lara in Piero sta glavna junaka najbolj čudovite in skrivnostne dogodivščine – srečanja dveh svetov, potovanja, kjer nas je veliko več, čeprav sva le dva. Vsak od nas je namreč široka pahljača osebnosti. 

Lara (Pilar Fogliati), ki ima okoli 35 let, je očarljiva, zmedena, ustvarjalna, neodvisna in naivna. Na prvem zmenku je tako kot vse ženske negotova. Kot vsi drugi je ljubila in bila razočarana, padla in se spet pobrala. Morda pa je Piero tisti… 

Piero (Edoardo Leo), star okoli 40 let, ima kot vsi zapleteno preteklost, negotovo prihodnost in nelagodno sedanjost, še posebej, ker je prvi zmenek pri njej doma. Ker se je zaradi Larinega povabila na večerjo odpovedal ogledu pomembne nogometne tekme, to morda le ni kar tako. 

V Larinem umu 

• Giulietta (Vittoria Puccini) vedno posluša srce. Je naivna, sanjava, romantična, ovita v pastelne barve, ki spominjajo na devetdeseta leta prejšnjega stoletja. 
• Trilli (Emanuela Fanelli) je ženska različica Erosa, svobodomiselna in neposredna, brezskrbna in sarkastična.
• Scheggia (Maria Chiara Giannetta) upošteva le eno pravilo – da ni pravil. V vsaki ženski je tudi kanček anarhije in rokenrola. Je nemirna in divja ter hitro jo lahko kaj iztiri. 
• Alfa (Claudia Pandolfi) nosi poslovno obleko in zahteva poslušnost. Je odločna in avtoritativna, nepopustljiva in neizprosna, razočarana, a neomajna.

V Pierovem umu 

• Romeo (Maurizio Lastrico) nosi kavbojke in telovnik. Je sramežljiv in zadržan, z nežnimi in jasnimi očmi. Piero je zaradi njega romantičen in rahločuten. 
• Eros (Claudio Santamaria) ima odprto srajco in samozavesten pogled. Je uglajen, zapeljiv in strasten. Je sploh kaj boljšega od strasti, spontanosti in poželenja?
• Valium (Rocco Papaleo) – njegovo ime pove vse. Nosi črna in strupeno zelena oblačila, prstane in velik pas. Njegov moto je: Zakaj bi hitel in sprejemal odločitve, če pa že vnaprej vem, kako se bo končalo?
• Profesor (Marco Giallini) – »Mislim, torej sem.« Glas razuma, razumska stran, ki nas zadržuje, da bi se prepustili srcu, in nas poziva k previdnosti. 

Režiser o filmu 

Koliko osebnosti imamo? Koliko strani našega značaja se bije v nas, ko sprejemamo odločitve? In koliko notranjih bitk poteka v naših mislih, ko je odločitev neprijetna, zapletena, vznemirljiva ali tvegana? 

To je izhodišče te komedije, ki želi raziskati in prikazati notranje spopade, s katerimi se srečujemo ob usodnih odločitvah, še posebej tistih, ki lahko naše življenje naredijo čudovito ali neznosno, pri romantičnih odločitvah. 

Ta romantična komedija ima na prvi pogled klasično strukturo, vendar ponuja povsem nov, še neraziskan pogled oziroma vpogled v notranje dogajanje v umu protagonistov. 

Predstavljajmo si par, Piera in Laro, na prvem zmenku, na večerji pri njej doma. On prinese steklenico dobrega vina, ona pripravi svojo najboljšo jed. Prepletajo se začetna zadrega, vljudno kramljanje, trud, da bi naredila dober vtis, negotovost in vznemirjenje ob prvem srečanju. 

Dogajanja ne bomo spremljali le v resničnosti, temveč tudi v njunih mislih, kjer se razkriva vse, kar se zgodi, ko se porajajo misli in se rojevajo čustva — skrivnostni in presenetljivi mehanizmi, ki vsakega od nas vodijo pri kretnjah, dejanjih, besedah ali odzivih, še preden se ti udejanjijo. 

Njune različne osebnosti bodo končno dobile glas. In ne samo tega, ampak tudi telo in simbolni prostor, v katerem se bodo soočale in spopadale. Ta prostor metaforično predstavlja notranjost naših možganov — sobo, polno predmetov, igrač, predalnikov, spominov, fotografij in vsega, kar se je v naši zavesti nabralo skozi življenje. 

Tam bodo svobodno izrazile vse, kar želijo. Videli jih bomo, kako se prepirajo, tekmujejo, se veselijo, jokajo in ganjeno doživljajo, kar se dogaja v tej zgodbi. 

Paolo Genovese 

Rodil se je v Rimu leta 1966. Diplomiral je iz ekonomije in poslovnih ved. Kariero je začel v oglaševanju pri McCann Erickson Italiana. Kot copywriter in kreativni direktor je delal pri Rotella & Partners. Na Evropskem inštitutu za oblikovanje (IED) v Rimu je poučeval predmeta Tehnike in avdiovizualni jezik in Oglaševalske tehnike in jezik, zadnjega tudi na Visoki šoli za komunikacije Telecom Italia (Res Romoli). 

Režiral je več kot 300 oglasov, za katere je prejel številne državne in mednarodne nagrade. Med njegovimi naročniki so bili Tim, Tre, McDonald's, Buitoni, Algida, Findus, Corriere della Sera, Rai, FIAT, Renault, Citroën, Coop, National Geographic, Birra Moretti, Vanity Fair, Repubblica, Volkswagen in mnogi drugi. 

Leta 2001 je z Luco Minierom soustvaril in režiral film Incantesimo Napoletano, za katerega je prejel nagrado David di Donatello in dva zlata globusa. Od takrat je režiral številne kritiško priznane filme. Za Popolne tujce (2016) je prejel Donatellovega Davida za najboljši film in najboljši scenarij in nagrado za najboljši scenarij na filmskem festivalu Tribeca. Z več kot 20 mednarodnimi priredbami se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot največkrat prirejen film v zgodovini kinematografije. 

Leta 2023 je debitiral kot gledališki režiser s predstavo Popolni tujci, ki je požela velik uspeh