Film Yorgosa Lanthimosa (Najljubša, Jastog) je zgodba o fantastični preobrazbi mladenke, ki se osvobojena predsodkov svojega časa zavzema za žensko enakost in svobodo. Satirična različica Frankensteina za 21. stoletje je režiserju prinesla zlatega leva na festivalu v Benetkah.
Film je prejel nagrado zlati globus v kategoriji najboljši film (muzikal in komedija), Emma Stone pa za najboljšo igralko (muzikal in komedija).
Film je prejel tudi 11 nominacij za oskarja - med drugim za najboljši film, najboljšo režijo, najboljšo igralko, najboljšega stranskega igralca, …
zgodba
Mlado Bello Baxter k življenju obudi genialni in ekscentrični znanstvenik dr. Godwin Baxter. Toda lačna znanja in izkušenj Bella pobegne na razburljivo medcelinsko pustolovščino z razuzdanim odvetnikom Duncanom Wedderburnom …
iz prve roke
»Roman Alasdaira Graya je zelo vizualen in kompleksen: teme, humor, liki, jezik … Še nikoli nisem bral česa podobnega, zelo me je prevzel. V bistvu govori o ženski svobodi v družbi.«
– Yorgos Lanthimos
»Knjiga je inteligentna, mračna, presenetljiva in duhovita – te stvari pa so za naju z Yorgosom najbolj pomembne. V njej je polno idej o spolu, identiteti in celo škotskem nacionalizmu. Znajdeš se v neverjetno bogatem filozofskem in političnem svetu, zraven pa se še odlično zabavaš. /…/ Roman govori o moškem pogledu na ženske in o tem, kako moški verjamejo, da so ženske ustvarjene zato, da jim služijo. Zelo smo bili pozorni na spolno politiko in kako se povezuje z današnjim časom. Knjiga opisuje patriarhalne napetosti skozi Belline oči; ton, v katerem se tega loti Yorgos, pa je nekaj, kar si je najbolje ogledati kar v filmu.«
– Tony McNamara
»Kaj bi bila ženska, če bi lahko začela z ničle? /…/ Ideja, ki mi jo je predstavil Yorgos, je bila resnično edinstvena in zame kot žensko izjemno navdihujoča: zamisliti si svet, v katerem tvoje razmišljanje ni pogojeno z odraščanjem ali s tem, kako so te učili, da se moraš obnašati. /…/ Ljudi fascinira in privlači tisto, kar je čisto, kar še ni bilo omadeževano. Želimo posedovati stvari, ki nas morda spominjajo na nas same, kakršni smo bili nekoč. Upamo, da bomo tako lahko znova našli izgubljeno nedolžnost.«
– Emma Stone
portret avtorja
Yorgosa Lanthimosa (1973) uvrščajo med osrednje predstavnike novega vala grškega filma, ki je Grčijo pred leti znova postavil na svetovni filmski zemljevid. Njegov celovečerni prvenec Kinetta (2005) je bil prikazan na festivalih v Torontu in Berlinu, kjer je požel številne kritiške pohvale. Mednarodno slavo mu je prinesel drugi celovečerec Podočnik (Kynodontas, 2009), za katerega je prejel nagrado posebni pogled v Cannesu in nominacijo za tujejezičnega oskarja, pa tudi vodomca na ljubljanskem Liffu. Sledili so filmi Alpe (Alpeis, 2011, nagrada za najboljši scenarij v Benetkah), Jastog (The Lobster, 2015, nagrada žirije v Cannesu in evropska filmska nagrada za scenarij), Ubijanje svetega jelena (The Killing of a Sacred Deer, 2017, nagrada za najboljši scenarij v Cannesu) in Najljubša (The Favourite, 2018, velika nagrada žirije in nagrada za najboljšo igralko v Benetkah, oskar za najboljšo igralko). Film Nesrečna bitja je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah, kjer je osvojil zlatega leva, slovenski gledalci pa smo si ga lahko ogledali na zadnjem Liffu.
www.lanthimos.com
kritike
»Nesrečna bitja so čudovito presenetljiv hibrid: feministična zgodba o odraščanju, film o pošasti ter opolzka spolna pustolovščina, ki jih grški alkimist nekako zmeša v mojstrovino.«
– Phil de Semlyen, Time Out
»Vse v njem – vsaka sličica, vsaka podoba, vsaka šala, vsak igralski nastop – vzbuja navdušenje.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Film Nesrečna bitja ni le eden režiserjevih najbolj pretanjenih filozofskih razmislekov, temveč tudi njegovo najbolj vizualno dovršeno delo. /…/ Tony McNamara med pronicljiva razmišljanja o eksistencializmu vplete pikre enovrstičnice.«
– Rafaela Sales Ross, The Playlist
»Film se navdušuje nad idejo, da morda obstaja možnost, da bi Homo – pa čeprav v zadnjem hipu – postal malo bolj sapiens.«
– Anthony Lane, New Yorker
»Nesrečna bitja so najboljše delo v Lanthimosovi karieri in že zdaj slutim, da gre za takojšnjo klasiko. Film je jedko smešen, hudomušen, čudaški, neizumetničen in nepretenciozen; v njem je toliko stvari, ki vzbujajo občudovanje, da se zdi poskus razčlenjevanja vsega skupaj pomilovanja vreden odziv na ambicije filma.«
– Ryan Lattanzio, IndieWire
»Čeprav film brezskrbno zajadra v čisto svojo domišljijsko stratosfero, ga v čustveno realnost zasidra izjemni nastop Emme Stone /…/ Nesrečna bitja so z vidika tém ter večplastnega in provokativnega načina njihovega raziskovanja zelo resno delo – zgodba o težko priborjeni ženski emancipaciji in morda najbolj sprevržena filmska različica mita o Pigmalionu, kar smo jih kdaj videli. Toda film je tudi strašansko zabaven /…/.«
– Jonathan Romney, Screen Daily
»To je Lanthimosovo najboljše delo, čudaški in vizualno čudovit film, ki je velikodušen tako do svojih likov kot do gledalcev.«
– Stephanie Zacharek, Time
»Film, ki kar poka od vulgarnih užitkov, iskrivega humorja, radikalne fantastike in dih jemajočih vizualij, je prava poslastica. In Emma Stone se z njo veselo masti v neustrašnem nastopu tako širokega razpona, da lahko večina igralcev o njem le sanja.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»Samo napol se šalim, ko pravim, da bi Nesrečna bitja lahko sestavljala zanimiv filmski dvojček z Barbie Grete Gerwig, še enim filmom o ženski-konstruktu, ki odpotuje v oddaljeno kraljestvo, razkrije laž o lastnem obstoju in se vrne domov, da bi zrušila patriarhat.«
– Justin Chang, Los Angeles Times
»Film, ki se ukvarja s temami patriarhata, lastništva in feminizma, filozofskimi vprašanji o človeški naravi, pa tudi s kočljivo problematiko prostitucije in spolne svobode, je navdušujoča in nadvse zabavna pustolovščina. Lanthimos skupaj s svojimi igralci in sodelavci pričara pravo delikateso, ki je – tako kot njena protagonistka – ekscentrična, inteligentna, rahlo temačna, privlačnega videza in prekleto očarljiva.«
– Jo-Ann Titmarsh, The Standard
»Pričakujte poplavo oskarjev.«
– Kevin Maher, The Times
