Mojster romunskega novega vala Corneliu Porumboiu (Smo imeli revolucijo ali ne?, Policijski, pridevnik, Zaklad) je ustvaril tipično pronicljiv, suhega humorja poln dokumentarec o sanjaču, ki hoče spremeniti pravila igre.
Iz prve roke
»Nekega dne mi je prijatelj iz otroštva povedal, da je njegov brat Laurențiu spremenil pravila nogometa in skušal svoj novi šport tudi neuspešno promovirati. O novih pravilih, ki bi izboljšala igro, mi je pred več kot desetimi leti pripovedoval tudi Laurențiu sam, a ga takrat nisem jemal resno.
Moj oče je bil nogometaš, kasneje pa je postal nogometni sodnik. Tudi sam sem v mladosti igral nogomet, misleč, da bom nekoč morda postal profesionalni igralec. Ideja o spreminjanju pravil je bila zato zame skoraj heretična. Vseeno pa je dejstvo, da je Laurențiu toliko časa namenil poskusom spremembe pravil nogometa, v meni zbudilo radovednost.
Hotel sem spoznati zgodovino Laurențiujevega novega športa – od trenutka, ko je dobil zamisel, do danes. Kmalu sem ugotovil, da se za njegovo zgodbo skriva konflikt med pravili in svobodo – to pa je tema, ki me je od nekdaj zanimala. Moral sem posneti film.
V svojih prejšnjih diskusijah z Laurențiujem sem se izogibal pogovoru o pravilih njegovega športa, saj sem jih hotel odkriti med snemanjem. Z majhno ekipo – dvema kamermanoma in snemalcem zvoka – sem odšel v svoj rojstni kraj Vaslui, kjer živi tudi Laurențiu. Imel sem občutek, da bom kot režiser tudi sam igral povsem novo igro.«
– Corneliu Porumboiu
Kritike
»/…/ strašansko smešen, srce parajoč in čudovito prefinjen.«
– Giovanni Marchini Camia, Sight & Sound
»V tem razmeroma kratkem filmu se skrivajo celi svetovi.«
– Glenn Kenny, The New York Times
»Neskončni nogomet pod preprosto formo pogovornega dokumentarca /…/ skrije osupljiv traktat o politiki v edinem plemenitem smislu besede.«
– Julien Gester, Libération
»/…/ eden najbolj izvirnih in vizionarskih filmov v zadnjem času /…/. Porumboiu s filmskimi sredstvi – s pomočjo potrpežljivih, subtilno in hkrati odločno usmerjenih intervjujev ter zvito postopne montaže – zgradi življenjsko zgodbo, ki se v ključnih trenutkih srečanj preplete s politično zgodovino njegovega časa ter zrcali aspiracije in inspiracije, ki imajo tudi same po sebi zgodovinsko moč.«
– Richard Brody, The New Yorker
