Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Medtem, ko Frenk raziskuje izvor denarja, ki si ga je pokojni oče kot eden vidnih osamosvojiteljev prisvojil z raznimi sumljivimi posli, želi Brane do denarja s pomočjo odvetnikov in mreže očetovih „prijateljev“, ki jim niso tuje niti mafijske metode. Branetova žena Ines, ki je v resnici ves čas ljubila Frenka, se znova znajde med bratoma.
„Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah. Še preden sem se mu uspel upreti z utemeljenimi pomisleki, je začel govoriti o svojem bratu, o svojem očetu, o svoji ljubezni, o glasbi in spet o sebi. Zapeljal me je, verjel sem mu in zapisoval njegove zgodbe. Najbrž ni naključje, da sem v tistem času snemal dokumentarni film Dom. Tam je bilo veliko Frenkov, z majhnimi in velikimi začetnicami, pa tudi z drugimi imeni.“
Metod Pevec, režiser
