Zgodba spremlja mladega 16-letnika Johna Paula Gettyja III (Charlie Plummer), ki so ga ugrabili, njegova mati Gail (Michelle Williams) pa poskuša prepričati njegovega deda, milijarderja Gettyja (Christopher Plummer) in hkrati najbogatejšega človeka na svetu, da bi plačal odkupnino. Ko stari Getty to zavrne, postanejo ugrabitelji nasilni. V tekmi med življenjem in smrtjo je vprašanje, ali bo zmagala ljubezen do vnuka ali do denarja.
Film pripoveduje o ugrabitvi šestnajstletnega JohnaPaula Gettyja III. (Charlie Plummer, Lean on Pete) in o tem, kako skuša njegova obupana mati Gail (Michelle Williams, Manchester By the Sea) prepričati njegovega dedka, milijarderja Gettyja starejšega (Christopher Plummer, The Man Who Invented Christmas), da plača odkupnino. Možakar se nikakor ne da prepričati, ugrabitelji pa so čedalje bolj nasilni in postavljajo čedalje bolj muhaste zahteve. Ker življenje njenega sina visi na nitki, Gail sklene nepričakovano zavezništvo z Gettyjevim svetovalcem (Mark Wahlberg, Bostonski heroji) in se njim poda v tekmo s časom, ki na koncu razkrije, kako resničnejša in bolj večna je ljubezen od denarja.
Igrajo še Romain Duris, Timothy Hutton, Andrew Buchan, Giuseppe Bonifati in Kit Cranston. Ridley Scott je režiral po scenariju Davida Scarpe (The Last Castle – Poslednja bitka), ki je nastal na podlagi knjige Johna Pearsona Painfully Rich: The Outrageous Fortunes and Misfortunes of the Heirs of J. Paul Getty.
Scarpo je spodbudilo Gettyjevo zloglasno skopuštvo in to, kaj to pomeni v čustvenem smislu. Scenarij je strukturiral po vzoru ugrabitve same in pri tem na povsem nov način združil dva čislana žanra; Scotta pa so gnala zanimivo nasprotujoča si dejstva glede J. Paula Gettyja – njegova splošno znana škrtost je kajpak takoj napolnila časopisne stolpce, a hkrati so jih tudi njegova poslovna žilica in konec koncev tudi njegovo človekoljubje: »Bil je drzen in bister. Ne odletiš kar tako na Bližnji Vzhod, da bi zakupil pravice za črpanje nafte in uporabe zemljišča, če nimaš poguma in pameti. Bil je sijajen človek, a je vse to potonilo v pozabo, ko so ga vprašali, koliko bi plačal za svojega vnuka, pa je odvrnil, da nič. Vsi so bili neizmerno pretreseni. Vendar pa je s tem ugrabiteljem poslal sporočilo. Tisti, ki ugrabljajo druge, so dejansko teroristi, in vlade se dandanes ne pogajajo z njimi. Torej je bil Getty v bistvu v tem pogledu nadvse sodoben. Je res tako mislil? Po mojem ni – ugrabiteljem je zgolj dajal tak vtis. In ljudje pozabljajo, da je bil človekoljub na mnogih področjih. Takoj ko je začel razmišljati o tem, kakšen pečat bo pustil na svetu, je že začel graditi kompleks, danes slovito Gettyjevo vilo v Santa Monici, prelepi muzej, v katerega ima vsakdo brezplačen dostop.«
Film, ki je nastal po resničnih dogodkih, a si v namene večje dramatičnosti dovoljuje nekaj prikrajanja likov, prizorov in dialogov, so producirali Dan Friedkin, Bradley Thomas, Quentin Curtis, Chris Clark, Ridley Scott, Mark Huffam in Kevin J. Walsh. Direktor fotografije je bil Dariusz Wolski, sceno je oblikoval Arthur Max (Marsovec) in kostume Janty Yates (Gladiator), montirala je Claire Simpson. Glasbo je prispeval Daniel Pemberton (Kralj Arthur).
