Slovensko gospodarstvo se zanaša na delavce iz Kosova, toda kako družba sprejema njihove otroke? Dokumentarec spremlja štiri albansko govoreče učence iz Kosova, ki se spopadajo s slovenskim šolskim sistemom.
V četrtek, 16. 10., ob 18. uri, projekciji sledi še pogovor z ustvarjalci filma.
Zgodba
Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki. Med priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije imajo priseljenci s Kosova, zaradi neslovanskega porekla in razlik v znanju, najslabše učne rezultate.
Kako se znotraj programov v slovenskih šolah znajdejo otroci priseljencev s Kosova in kako znotraj albanskih družin, kjer še vedno prevladuje patriarhalni model, najti načine za vključevanje staršev v šolanje otrok, na trg dela in družbo nasploh?
Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. V ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev s Kosova, ki se zaradi narodnostne pripadnosti in pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku srečujejo z ovirami na različnih področjih.
Izpostavljeno tematiko dodatno osvetlijo vzroki množičnih migracij in posebnosti izobraževalnega sistema na Kosovu. Ob zgodbah osrednjih protagonistov, ki jih spremljamo tako na Kosovu kot tudi v Sloveniji, spoznavamo doslej spregledano skupino priseljencev z republik nekdanje Jugoslavije.
Iz prve roke
Navdihnile so me spremembe v domačem Kranju /…/ Kranjske osnovne šole v zadnjih letih vpisujejo vse več otrok priseljencev s Kosova. /…/ Zanimalo nas je, s kakšnimi izzivi se srečujejo priseljenci s Kosova, kako se znajdejo v vsakdanjem življenju v novi državi, kako se vključujejo v slovenske šole in katere rešitve bi lahko olajšale njihovo vključevanje? Izbrali smo štiri glavne protagoniste, ki smo jih spremljali skozi šolsko leto in med počitnicami v izvorni državi, kamor se z veseljem vračajo v objem nekdanjih prijateljev, sorodnikov ali učiteljev, ki se težko soočajo s tako množičnimi migracijami. Iz različnih zornih kotov osvetlimo razloge za migracije in se soočimo z izkušnjami priseljencev ob prihodu v Slovenijo. Kronološko spoznavamo tudi burno zgodovino vzpostavljanja samostojnega izobraževalnega sistema na Kosovu v različnih obdobjih zatiranja.
Nastanek filma je med drugim spodbudila albanofobija, ki se v slovenski družbi kaže kot distanca do priseljencev albanske narodnosti ter je zaradi pomanjkanja kakovostnih in konkretnih priložnosti za vključevanje prisotna tudi v šolah. V Sloveniji zato nujno potrebujemo sistemske spremembe, v katerih bo v ospredju inkluzija, torej prilagajanje otroka šoli in tudi šole otroku.
– Toni Cahunek, režiser
