• Abonmaji
  • Dvorane
  • Fotogalerija
  • Publikacije
  • O nas
  • Bohoričevo leto
  • Kontakt
  • 07 488 01 94 07 488 01 90 info@kd-krsko.si

    za rumeni abonma in izven
    vstopnina: 6 €

     

     

    Plesna pravljica po motivih Munra Leafa.

    Produkcija: Gledališče Koper
    Avtor glasbe: Mirko Vuksanović
    Koreograf: Siniša Bukinac
    Kostumografka: Ana Matijevič
    Avtor projekcij: Rok Kleva
    Dramaturg: Miha Trefalt
    Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

    Igralci/plesalci:
    Bikec Ferdinand: Siniša Bukinac
    Mali bikec, Roža, Čebela, Španska gospodična: Monika Zorko / tretjo predstavo plešeta Tijuana Križman Hudernik in Tjaša Bucik
    Mali bikec, Odrasli bik: Matevž Česen
    Mali bikec, Odrasli bik, Matador: Angelo Menolascina
     
    Pripovedovalec (glas na posnetku): Boris Cavazza
     

    Zgodba o Ferdinandu je zgodba o znamenitem španskem bikcu Ferdinadu, ki je od vsega najraje sam sedel pod plutovcem in duhal cvetice. Ja, tista zgodba o bikcu, ki je pomotoma sedel na čmrlja prav v trenutku, ko so na travnik vkorakali možje v črnem, da bi med vsemi biki izbrali najhitrejšega in najbolj divjega za bikoborbe v Madridu. In čmrlj je tako močno pičil Ferdinanda, da je ta puhnil, planil k višku in topotal po zemlji, kakor da je ponorel. Možje so ga uzrli in vsi so zavpili od veselja. To je bil največji in najbolj divji bik med vsemi, ravno pravšnji za bikoborbo! A kaj ko se ubogi Ferdinand v Madridu v areni ni zmenil za puščičarje, pikadorja in celo matadorja, najponosnejšega med njimi, ki bi moral Ferdinanda v boju ubiti. Ferdinand je samo stekel na sredo arene, zagledal cvetove v laseh vseh zalih žen, sedel na tla in duhal, duhal … Vsi puščičarji so bili jezni, pikadorji so bili še bolj jezni, in matador je bil tako jezen, da se je jokal, ker se ni mogel postavljati z ogrinjalom in mečem. Ferdinanda so morali odpeljati domov, na travnik, tja pod stari plutovec, kjer je v miru lahko duhal svoje cvetlice in bil srečen.
     
    Pravljico Američana Munroa Leafa (s pravim imenom Wilbur Monroe Leaf), ki je leta 1936 postala svetovna uspešnica, a je bila zaradi svoje mirovniške note v frankistični Španiji in nacistični Nemčiji prepovedana, bo v plesno govorico prelil koreograf Siniša Bukinac, s svojo slikovitostjo, razgibanostjo in tudi liričnostjo pa bo v prazničnem decembru gotovo razveseljevala in zabavala otroke iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol.