Notice: Undefined index: translate in /var/www/domdesign/private/lib/items/Domino/Gallery/ModuleCross/view.php on line 8
Vedun - Kulturni dom Krško

Vedun

petek, 30. 5. 2014, 20.30, okrogla dvorana, Grad Rajhenburg

Vstopnina: 10 € predprodaja, 12 € na dan koncerta.

Sponzor koncertnega cikla Akustika je Krka d.d., Novo mesto.

 
Zasedba:
Mira Omerzel - Mirit – glas, buzuki, druga strunska glasbila
Mojka Žagar -  glas, tolkala
Tine Omerzel Terlep - glas, tolkala
Igor Meglič - glas, buzuki, strunska glasbila iz arabskega sveta

Ansambel Vedun za meditativno in transcendentalno izkušnjo zvoka, za oživljanje ljudskih pesmi in šamanskih glasbil ljudstev sveta ter kanalizirani zdravilni zvok, porojen iz ansambla Trutamora Slovenica, ki že več kot 30 let raziskuje, ohranja in oživlja slovensko in evropsko ljudsko glasbeno izročilo. Izvajalci na meditativni način in v transcendentalnem stanju zavesti izvajajo starosvetne ljudske pesmi različnih kultur in duhovnih tradicij ter jih bogatijo z nikoli ponovljivim kanaliziranim zvokom trenutka, ki ob vsaki priložnosti na neponovljiv način spontano »steče« skoznje. Pri tem uporablja ljudska in šamanska glasbila ljudstev sveta, ki so jih različne etnične skupine uporabljale za duhovno zdravljenje in duhovno samouresničevanje. Neslišni zvok višjih ravni zavesti tako postane slišen in učinkovit. V celovito zvočno tkanje ansambel vselej povezuje tehnologijo zvoka, pozabljeno duhovno izročilo in modrost prednikov. Na tokratnem koncertu bo poudarek na grškem buzukiju.

Grški buzuki je zanimivo glasbilo ‒ različica turške tambure, ruske balalajke, beneške mandoline, pa tudi sodobne kitare. Nanj je mogoče igrati podobno kot tudi na vse te njegove zgodovinske predhodnike. V Grčiji buzuki igrajo le moški. Njihova igra je zelo energična in pogosto groba. Pod Mirinimi prsti pa zazveni nežno in meditativno, a tudi odločno in vzneseno. Prvič ‒ po žensko. Grki pravijo, da je Mirit menda edina ženska, ki ga igra. In se čudijo. Mirit in Igor koncertno izvajata melodije različnih kultur, popularne melodije minulih časov, še zlasti pa stare ljudske, poleg tega pa še improvizirata in kanalizirata med poslušalce urejajoči zvok. Še raje pa iz njega izvabljata, kar jima duša in trenutnost velevata. Drugače igrata kot grški glasbeniki. Tudi zato je koncert, katerega glavno glasbilo je prav grški buzuki, nekaj posebnega in svojstvenega. Novo poglavje v buzuki muziciranju ‒ doma in v svetu.

Tine in Mojka buzuki igro popestrita z ritmično spremljavo na arabsko-balkanska defa. Skupaj z Mirit tudi zapojeta. Tine ob Igorjevi spremljavi na maroški gimbri, ki je predhodnik grškega buzukija, tudi po tuvansko ‒ (alikvotno) grleno. Mojka predstavi še repliko večtisočletne kitajske okarine xun, Mirit pa buzukiju sorodne male havajske ukulele in sibirski mikrointervalski čartan. Skupaj zapojeta tudi grleno po staroslovansko in po cigansko. Iz klasičnega Vedunovega repertoarja in množice glasbil, ki jih glasbeniki običajno uporabljajo na svojih koncertih, lahko na Vedunovem buzuki koncertu ali na koncertu pozabljene blagozvočnosti strun zazvenijo tudi druga manj znana glasbila ‒ npr. afriški in sibirski šamanski bobni ter arabski defi in staroslovenske cimbale ... Koncert sestavlja več sklopov iz različnih glasbenih tradicij: slovenske, bizantinske, arabske, dalmatinske, grške, sibirsko-tuvanske, slovansko-ruske, starogrške, kitajske, balkanske, ciganske, napolitanske ...