Tango za Rahmaninova

04. 12. 2010, 19:30
velka dvrana

Vstopnina: 17 €, študenti 14 €.

Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana in skupina FUNTANGO.

Rapsodija (Rhapsody) - 1. del
Koreografija: Ivo van Zwieten
Glasba: Sergej Rahmaninov, Variacije na Paganinijevo temo za klavir in orkester

Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana
Ivo van Zwieten je prepoznavni ustvarjalec nove generacije nizozemskih koreografov, ki se je šolal v Rotterdamu in Münchnu. Kot solist ansamblov v Würzburgu in Meinzu je plesal na številne znane koreografije. Koreografirati je začel že v Würzburgu, ustvarjal pa je med drugim tudi v New Yorku, Stuttgartu, Tel Avivu, Gvatemali in Edinburgu. Za svojo koreografijo si je izbral glasbeno mojstrovino enega zadnjih ruskih glasbenih romantikov, katere globina in strast sta ga motivirala, da je posegel v srž plesalčeve izrazne notranjosti in jo preoblikoval v natančne oblike, intenzivne allegre in strastne adagie. Celota, postavljena na skupni imenovalec Ljubezni, je povsem očarala ljubljansko občinstvo in kritiko, ki je solistične nastope označila kot češnjo na sicer bogati torti plesnih domislic, ansambelsko energijo pa ocenila kot neustavljiv vir čutnosti, na katerem očarano občinstvo sledi plesalcem v njihovih odrskih srečevanjih.

Pet tangov (Five Tangos) - 2. del
Koreografija: Hans van Manen
Glasba: Astor Piazzolla, Pet tangov za bandoneon in spremljavo
Postavitev koreografije: Mea Venema
Kostumi: Jean Paul Vroom
Oblikovalec luči: Jan Hofstra

Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana in skupina Funtango (Marko Hatlak - harmonika, Dejan Gregorič - violina, Andrej Pekarovič - kitara, Piero Malkoč -kontrabas, Jan Sever - klavir)

Hans van Manen je svojo kariero začel leta 1951 kot plesalec in se že zelo kmalu posvetil koreografiranju. Ustvarjal je za Stuttgartski balet, Bavarski državni balet v Münchnu, Državno opero v Berlinu, Houston Ballet, Kanadski nacionalni balet, Pensilvanski balet, Kraljevi balet iz Londona, Kraljevi danski balet, Državno opero na Dunaju in druge. Leta 1988 se je vrnil v Nizozemsko plesno gledališče, kjer je kot stalni koreograf ustvaril več kot 40 koreografij. Je dobitnik prestižnih nizozemskih strokovnih nagrad in nemške plesne nagrade (1993) za prispevek k nemški plesni ustvarjalnosti. Ob 35-letnici koreografskega delovanja ga je nizozemska kraljica počastila z odličjem viteškega reda Orange-Nassau.
Pet tangov za sedem parov iz leta 1977 je umetnikova največkrat izvedena mojstrovina, ki je del železnega repertoarja vseh večjih baletnih ansamblov. Koreograf si je privoščil prestop iz visokih pet plesnih čevljev v klasične baletne copate. Španske prvine, skrite v glasbi Astorja Piazzole, je združil s plesom na konicah prstov, plesalce pa zavezal presenetljivemu ritmu in čustvom, ki ob zvokih glasbe privrejo na plan. Svetovno znani balet se je zasidral v srca ljubljanskega občinstva, kritika pa je zapisala, da se neposredna čutnost temperamentnega argentinskega plesa v baletni izvedbi spremeni v »skoraj hrepenenjsko, nedosežno in eterično«.

Pokrovitelj predstave je NEK d.o.o.