Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.
»Jesti, kar ujamemo, je bistvo inuitskega življenja. Ko bomo prenehali loviti na ledu in jesti to, kar ulovimo, ne bomo več obstajali kot narod.«
– inuitski lovec
Le 4500 prebivalcev naseljuje 20.000 km dolgo obalo vzhodne Grenlandije. To je eno najredkeje poseljenih območij na zemeljski obli, ki ga zaradi skrajno odročne lege ni dosegla kolonizacija. V surovem naravnem okolju je vzniknila ena najbolj specializiranih lovskih kultur na svetu. Vendar se je morala avtohtona inuitska kultura, ki tu obstaja že štiri tisočletja, ob vdoru modernega sveta v zadnjem stoletju spopasti z dramatičnimi spremembami. S prehodom od življenja v popolni osami do neposrednih učinkov in posledic globalizacije. Svet Inuitov se zdaj spreminja s svetlobno hitrostjo.
Celovečerni dokumentarni film Zadnji ledeni lovci v režiji Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.
Film Zadnji ledeni lovci je posvečen Juretovi hčerki Eli Breceljnik kot tudi Juretu – v čast in še zadnji spomin na njegovo neustavljivo strast in ljubezen do fotografije in gibljivih slik.
Portreta avtorjev
Fotograf in režiser Jure Breceljnik (1974–2015) je bil avtor večkrat nagrajenih kratkih in dokumentarnih filmov, ki jih je od leta 2009 ustvarjal pod okriljem svoje produkcijske hiše Film IT. Šolanje je leta 1999 dokončal na praški filmski akademiji FAMU. Leta 2009 je posnel dokumentarec o vrhunski športni plezalki in pozneje tudi njegovi življenjski sopotnici Nataliji Gros, z naslovom Magnezij in čokolada (Chalk & Chocolate). Leta 2012 je dokončal svoj prvi celovečerni dokumentarni film, zgodbo o izjemnem francoskem hendikepiranem plezalcu Philippu Ribieru, z naslovom Divji (Wild one). Posnel in produciral je tudi dokumentarne filme Nova dimenzija (New dimension, 2011), Črno-bela nebesa (Black & White Heaven, 2010),Ratrakistov dnevnik (RTV, 2010), Ko črte govorijo (RTV, 2011) in dokumentarni portret briških vinarjev Terra Magica (2015). Tik pred koncem montaže je bilo tudi njegovo predzadnje delo Prečkanje Islandije (Crossing Iceland, 2016), ki je bilo prav tako kot film Terra Magica premierno prikazano posthumno. Žal Jure ni uspel dokončati svojih največjih filmskih sanj, dokumentarnega filma o zadnjih ledenih lovcih na vzhodni Grenlandiji, kamor se je po snemanju leta 2014 tako zelo želel vrniti. Vendar je njegova zvesta filmska ekipa produkcijske hiše Film IT Juretovo delo maja 2017 dokončala.
Rožle Bregar (1988), fotograf, direktor fotografije, alpinist in popotnik, je leta 2010 diplomiral iz športne fotografije na Akademiji za multimedijo v Ljubljani. Je eden mladih ustvarjalcev, članov multimedijskega produkcijskega kolektiva Vizualist. Njegova filmografija v vlogi direktorja fotografije sega vse od komercialnih krajših filmov do celovečernih igranih ter dokumentarnih del. Za svoje kreativno filmsko udejstvovanje na področju fotografije je že kot mlad ustvarjalec prejel vrsto nagrad, med njimi tudi prestižno nagrado Iris, ki jo podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije. Na festivalu FEMF v Piranu je nazadnje prejel tudi nagrado Vilka Filača za najboljšo fotografijo za film Zadnji ledeni lovci, ki ga je po tragični smrti režiserja Jureta Breceljnika dokončal v sorežijski vlogi.
