Usnjeni obraz

Leta 1974 je nizkoproračunska grozljivka Teksaški pokol z motorko (The Texas Chain Saw Massacre) pretresla svet in za vedno spremenila filmsko umetnost. Zgodba o skupini prijateljev, ki jih na potovanju zajame, muči in na koncu pobije družina ljudožercev pod vodstvom ogabnega »Usnjenega obraza«, je poskrbela za prvi film svojega žanra, ki je dodobra premaknila meje tega, kaj je za gledalce sprejemljivo in prebavljivo. Ta film ključnega pomena je presegel omejitve celo tega, kaj je grozljivo, in je v žanru pustil tak pečat, da dobra štiri desetletja pozneje še vedno velja za enega največjih in najbolj kontroverznih grozljivk in je navdihnil celo generacijo filmskih ustvarjalcev.

Richard Zoglin je v reviji Time Magazine zapisal, da je Teksaški pokol »postavil nov standard za krvave grozljivke.« Time Out ga je uvrstil med 50 najbolj kontroverznih filmov vseh časov. Mark Olsen ga je v The Los Angeles Timesu proglasil za film, ki »hkrati definira in povsem presega kakršnekoli predstave o filmih B produkcije.«

Usnjeni obraz si je prislužil sloves pomembnega lika v žanru in je odgovoren za uveljavitev običajnega orodja v morilske namene ter za podobo ogromnega molčečega morilca, ki nima nobene osebnosti. V naši kolektivni zavesti je s svojo motorno žago postal prava ikona. Ta poblazneli morilec, ki nosi masko iz človeške kože, je že sam po sebi neizmerno strašljiv, naš strah pa še poglablja dejstvo, da obraza izza maske nikoli ne ugledamo. Ta pripovedni prijem je skoraj nemudoma postal običajna praksa, sploh konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih, ko smo dobili Jasona s hokejsko masko v franšizi Petek 13., Michaela Myersa, ki v franšizi Noč čarovnic nosi masko, ulito po obrazu Williama Shatnerja, pa vse do Ghostfacea, glavnega zlikovca v franšizi Krik.

Nadvse nazorne in nasilne podobe Teksaškega pokola so v mnogih državah sprožile pravo zgroženost. Filmski analitiki menijo, da je film ravno zato tako vpliven v žanru grozljivk. Je prvi, ki je premaknil mejo sprejemljivega; vendar je ta revolucionarnost zahtevala svojo ceno: v različnih obdobjih so ga prepovedali v okoli petnajstih državah, med drugim v Avstraliji in Veliki Britaniji – v slednji so prepoved ukinili šele leta 1999. Ta zloglasnost je film ovila v nekakšno skrivnostnost, zaradi katere je desetletja ostal priljubljen med ljubitelji filma. Filmi, kot so Child's Play, Saw in celo Tarantinov Tarantino Reservoir Dogs so imeli korist od podobnega zgroženega odziva, zaradi katerega radovedni obiskovalci kina še raje pogledajo film, da lahko presodijo sami.

»Nismo hoteli zgolj reciklirati zgodbe, ki smo jo si videli že milijonkrat,« pravi producent Les Weldon. Usnjeni obraz je osmi film v franšizi Teksaški pokol z motorko in je zamišljen kot predzgodba, ki naj bi razložila, kako je glavni zlikovec v franšizi sploh postal to, kar je. Ustvarjalce je pri tej inkarnaciji najbolj veselilo, da so si zadali možnost na novo osmisliti franšizo in ji vdahniti novega elana. Kot nadaljuje Weldon, je bila to »priložnost za povsem nov in drugačen pogled na mitologijo Teksaškega pokola. Hoteli smo ostati zvesti koreninam in podati zgodbo, ki je v okviru obstoječih filmov doslej ni povedal še nihče – in kaj je bolje od tega, da se podamo na sam začetek nastanka lika, torej Usnjenega obraza? Da raziščemo njegovo zgodnje življenje in opišemo njegov izvor? V drugih filmih so se te teme resda bežno lotili, a šele mi se resno poglobimo v korenine lika.«

»Zamisel, da posnamemo predzgodbo, je zanimiva, kajti – kdo sploh je bil Usnjeni obraz?,« razmišlja producentka Lati Grobman.«Kako nekdo postane pošast? To je zanimiva misel. Kaj ljudi privede do tega, kar so? Tudi če gre tudi za izjemne ljudi, na primer za Nobelovega nagrajenca – kdo so v resnici? Kaj se jim je zgodilo? Zakaj so takšni? Naša zgodba torej razloži, kaj je ustvarilo to pošast takšno, kakršna je, in zakaj je ta posameznik tako krut. Sploh ima srce? Je bilo v njem sploh kdaj kaj dobrega, človeškega? Po mojem to zanima mnoge.«

»Gre za predzgodbo Teksaškega pokola,« povzame Weldon. Vrnemo se dvajset let pred dogajanjem v izvirniku, ko so liki še otroci, in jasno nam je, da z nekaterimi od njih ne ravnajo ustrezno, druge vtaknejo v popravne domove. Zgodba dobi psihološko razsežnost, ob kateri dojamemo, kako smo kot družba zatajili in kako se nekaj takšnega – kar se na žalost v resničnem življenju še kako lahko zgodi – sploh razvije in postane dejanskost.«

O igralcih

STEPHEN DORFF (Hal Hartman) je igral v Somewhere Sofie Coppola, ki je v Benetkah prejel zlatega leva, in v gangsterski drami Michaela Manna Public Enemies. Začel je v Avildsenovi The Power Of One ob Morganu Freemanu, nadaljeval pa kot »peti Beatle« v Backbeat Iaina Softleya in kot transvestitska filmska zvezdnica Candy Darling v I Shot Andy Warhol Mary Harron. Videli smo ga lahko še v Blood And Wine on Jacku Nicholsonu in Michaelu Cainu, v Blade, Cecil B. Demented, Shadowboxer, World Trade Center, Cold Creek Manor, Zaytoun, The Mote Life bratov Polsky in v Oliver's Deal.

Nedavno je zaključil snemanje American Hero Nicka Lova in fantazijski film Albion: Rise Of The Danann.

LILI TAYLOR (Verna) se je z vlogo v nadaljevanki Six Feet Under potegovala za emmyja, prav tako kot gosta v eni od epizod kultne serije X-Files;na TV smo jo lahko gledali še v seriji State of Mind.

Na velikih platnih je igrala v filmih, kot so Mystic Pizza, Say Anything..., Dogfight Nancy Savoca in v njenem Household Saints, v Short Cuts, v I Shot Andy Warhol, Girls Town ob Bruklinu Harrisu in Aunjanue Ellis, v Pecker, The Haunting, Julie Johnson ob Courtney Love, Aunt Dan and Lemon, Factotum, The Notorious Bettie Page, Starting Out in the Evening ob Franku Langelli, The Promotion, Public Enemies, Save The World in Maze Runner: The Scorch Trials.

SAMUEL STRIKE (Jackson) je debitiral v seriji Mi High in limonadni nadaljevanki EastEnders ter nato gostoval v nagrajeni kriminalistični seriji Silent Witness.

Na velika platna prihaja v Bonded by Blood.

VANESSA GRASSE (Lizzy), je vlogo v filmu dobila po obsežnih avdicijah v Evropi in ZDA, na katerih je sodelovalo skoraj sto igralk.

JAMES BLOOR (Ike) je debitiral na TV v kriminalistični seriji DCI Banks in je nato igral v celovečercu The Total Princess. Trenutno snema srhljivko North.

JESSICA MADSEN (Clarice) je med drugim igrala v serijah Breathless, Babylon, Mr. Selfridge in Holby City XVII. Na velikih platni je nase opozorila v filmu Timeless.

SAM COLEMAN (Bud) je angleški igralec in sam sebe opisuje kot ateista in pesnika. Imel je manjšo vlogo v nadaljevanki Game of Thrones, ukvarja pa se še igranjem na klavir, čarovništvom in pisanjem pesmi.

FINN JONES (Deputy Sorells) je bržkone najbolj znan po vlogi v nadaljevanki Game of Thrones, igral pa je tudi v grozljivki Wrong Turn 5: Bloodlines ter v Sleeping Beauty in The Last Showing.

Nase je opozoril v limonadni nadaljevanki Hollyoaks in njeni izpeljanki Hollyoaks Later, videli smo ga še v serijah Doctors in The Bill – igral je tudi v izpeljanki prve, The Sarah-Jane Adventures.

Snema že serijo Iron Fist, ki se dogaja v vesolju slovitih likov založbe Marvel.

 

O ustvarjalcih

JULIEN MAURY in ALEXANDRE BUSTILLO (režiserja) že od leta 2006 sodelujeta pri različnih projektih, ki vključuje žanre, kot so grozljivke, domišljijski filmi in znanstvena fantastika, in kot vzornike navajata Daria Argenta, Romana Polanskega, Cliva Barkerja in Johna Carpenterja.

Francoza sta debitirala s kontroverzno in kritiško priznano uspešnico grozljivko À l'intérieur, scenarij za katero je spisal Bustillo in ki velja za primerek novega francoskega vala grozljivk. Sledila sta Livide in Aux yeux des vivants ter segment X is for Xylophone za antologijsko serijo of Death 2. Usnjeni obraz je njun ameriški prvenec.

Maury je sam posnel nekaj nagrajenih kratkih filmov, dokumentarcev in glasbenih video spotov, Bustillo pa je pred kariero v filmski industriji pisal za vplivno francosko revijo o filmu Mad Movies.

SETH M. SHERWOOD (scenarij) se tokrat prvič preizkuša kot scenarist. Sodeloval je pri piljenju scenarija za London Has Fallen, pripravlja že vrsto grozljivk in razvija TV serijo.