Klub

o filmu

Štirje možje, štirje nekdanji duhovniki, prebivajo v odročni hiši v tihem obmorskem mestecu na čilski obali. Tja so jih poslali, da bi se v osami in molku, skriti pred očmi javnosti, odkupili za pretekle grehe. V prisilni upokojitvi pod budnim očesom skrbnice redovnice preživljajo monoton dnevni režim. Dokler krhkega ravnovesja vsakdanje rutine ne poruši prihod novega člana.

 

Z veliko nagrado berlinske žirije ovenčani film čilskega režiserja Pabla Larraína (Ne!) je neusmiljena in provokativna obsodba zločinske dvoličnosti katoliške Cerkve s primesmi izvirno enigmatičnega psihološkega trilerja.

 

izjave kritikov

»Drzen, direkten in klinično inteligenten film, prav toliko izzivalen zaradi mračnega humorja kot zaradi upravičenega besa, je v isti dih napet triler, agitacijska družbena kritika in jedka moralna basen. Režijske samozavesti Larraína, ki tu razširi obzorje svoje že tako odlične pinochetovske trilogije (Tony Manero, Post Mortem, Ne!), ni mogoče prehvaliti: to je njegov najboljši film doslej.«

- Jessica Kiang, The Playlist

 

»Larraín, ki svoj pogled tokrat osredotoči na katoliško Cerkev – ali tisto, kar je v Čilu od nje še ostalo –, naslika mrko komičen in globoko svetoskrunski portret štirih duhovnikov, izgnanih na obrobje svoje vere, kjer živijo prej po zgledu Sopranovih kot po zapovedih Vatikana. Presenetljiv in provokativen film režiserja, ki nikoli ne ubere lažje poti, utrdi Larraínov sloves enega resničnih talentov sodobne kinematografije.«

- Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter

 

»Klub je drzna in utripajoča alegorija cerkve, omadeževane s škandali – zlasti s pedofilijo in spolnimi zlorabami duhovnikov ter prikrivanjem teh afer –, ki pod trenutnim pontifikatom doživlja bolečo, a še kako zakasnelo reformo. Glede na papeževe medijske veščine in posluh za sodobnost si pravzaprav ni težko predstavljati, da bi lahko postal ogled filma obvezen za škofe širom sveta. Ne teisti ne ateisti pa ne bodo ostali ravnodušni ob Larraínovi izjemni žilici za like, dialoge in narativni lok zgodbe, katere dramatični obrati so proti koncu morda res na meji verjetnega, toda film se izteče v prepričljiv, pregrešno duhovit in provokativen finale.«

- Neil Young, Indiewire

 

»Štirje moški in ena ženska prestajajo prav posebno obliko duhovne kazni – ali odsotnosti le te – v filmu Klub, ostro kritičnem in psihološko večplastnem odzivu čilskega režiserja na mnogotere zlorabe katoliške cerkve. Atipičen in naelektren peti celovečerec Pabla Larraína, ki je po duhu bližje zgodnejšima filmoma Tony Manero in Post Mortem kot razmeroma lahkotnemu Ne!, bo že po zaslugi svoje neprijetne tematike (in odporu do izrekanja prenagljenih moralnih sodb) naletel na veliko zadržanih gledalcev. Toda tisti, ki si bodo drznili vstopiti v Klub, bodo odkrili izvirno in briljantno odigrano komorno dramo, v kateri režiserjev divje politični glas zadoni jasneje in glasneje kot kdaj koli poprej.«

- Scott Foundas, Variety

 

»Po lanskih napovedih naj bi Larraín režiral nov ameriški rimejk filma Brazgotinec, kar bi postal režiserjev prvi celovečerec v angleškem jeziku. Če se bo napoved uresničila, si lahko Hollywood mane roke. Klub je Larraínov najbolj mojstrsko realiziran film doslej, ki ga avtor vodi skozi kompleksne premene tona in filmu ne dopusti, da bi zdrsnil v histerijo, tudi ko vanjo padejo liki. Scenarij, ki ga je Larraín napisal z Guillermom Caldaronom in Danielom Villalobosom, ne skopari z moralnim seciranjem duhovnikov, toda hkrati jih ne demonizira. /…/ Medtem ko vztrajen veter biča naša ušesa, se kamera Sergia Armstronga sprehaja po goli, brezoblični pokrajini in ustvarja učinek širokokotne agorafobije; puščoba že vse od filmov Slepa ulica (Cul-de-sac) Romana Polanskega in Stalker Andreja Tarkovskega ni delovala tako mogočno in spokorniško. V temačni hiši pogosto snema proti megleni svetlobi, ki spreminja igralce v silhuete. A celo v tem mraku je jasno čutiti sočutje filma, njegov trpki humor se svetlika v temi kot rezilo noža.«

- Ryan Gilbey, The Guardian

 

nagrade

Velika nagrada žirije – Berlin. Najboljša režija, igralska zasedba in scenarij – Chicago. Nominacija za zlati globus v kategoriji najboljši tujejezični film. Najboljši film – Austin Fantastic Fest. Najboljši film – Havana. Najboljši scenarij in igralci (Alfredo Castro, Roberto Farías, Alejandro Goic, Jaime Vadell) – Mar del plata. Najboljša režija – Festival latinskoameriškega filma, Lima. Najboljši neameriški film po izboru spletnega združenja filmskih kritikov OFCS. Nagrada louve d'or za najboljši celovečerec – Festival novega filma, Montreal. Toronto. Karlovi Vari. San Sebastián. Sydney. Moskva. Melbourne. London. Stockholm. Hongkong. Liffe.