Miselno izzivalni, napeto fantazijski in srhljivo resnični dokumentarec nas popelje v negotova 60. leta prejšnjega stoletja, ko skušajo ZDA v prestižni tekmi osvajanja vesolja prehiteti Sovjetsko zvezo, Jugoslavija pa išče način, kako bi lahko unovčila norijo hladne vojne. Predsednik Tito se domisli, da bi lastni vesoljski program prodali ZDA. Pa smo ga sploh imeli? Bi morda lahko ZDA v tvegani igri kart brez adutov prepričali, da v osrčju Balkana leži skrivnost, ki utegne prve astronavte ponesti na luno? Neverjetna zgodba precepa med resničnostjo in domišljijo vodi v osupljivi presek naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Houston, imamo problem! (Houston, We Have a Problem!) je celovečerni prvenec mladega režiserja Žige Virca. Ta igrano-dokumentarni film je koprodukcija Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Češke in Katarja in je med drugim tudi prvi film HBO Europe v regiji Adria.
Koprodukcijske TV-hiše:RTV Slovenija, HBO Europe, Westdeutscher Rundfunk (WDR)
Film so podprli:Slovenski filmski center, Hrvatski audiovizualni centar, Viba Film, MEDIA Creative Europe, Eurimages, Doha Film Institute
Hladna vojna, vesoljska tekma in ameriški pristanek na Luni so bile prelomnice, ki so zaznam-ovale polpreteklo zgodovino. Te dogodke pa obkroža tančica skrivnosti, ki še danes burijo domišljijo. Film Houston, imamo problem! režiserja Žige Virca je nov, svež prispevek k razmišl-janju in razpravam o teorijah zarot. Ta intrigantski igrano-dokumentarni film raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, vrednem več milijard dolarjev. Svež ameriški denar pa je bil ključni faktor relativno visokega življenjskega standarda v Jugoslaviji v obdobju do Titove smrti.
Igrano-dokumentarni film Houston, imamo problem! je presenetljiva zmes realnosti in fikcije, ki prikazuje polpreteklo zgodovino skozi perspektivo teorije zarot. V filmu se prepletajo osebno pričevanje Ivana, inženirja v jugoslovanskem vesoljskem programu, in sveži, do zdaj javnosti neznani arhivski posnetki. To gledalce vabi h kritični presoji o tem, čemu v filmu verjeti in čemu ne. Na tej zabrisani meji med realnostjo in fikcijo filozof Slavoj Žižek v filmu zastavlja ključno vprašanje: »Kaj je pravzaprav res?«
Po 2. svetovni vojni je jugoslovanska obveščevalna služba predsedniku Titu odkrila domnevno izgubljene načrte Hermana Potočnika Noordunga za vesoljsko tehnologijo. Tito, ujet med vzhodom in zahodom, se odloči izkoristiti priložnost in izda ukaz za začetek razvoja ambi-cioznega jugoslovanskega vesoljskega programa. Marca 1961 je program prodan Združenim državam Amerike. Dva meseca kasneje predsednik John F. Kennedy napove, da bodo Amer-ičani poslali človeka na Luno. Mnogi verjamejo, da se je to res zgodilo in da sta ta dva dogodka povezana.
Ivan se vrne v domovino 50 let po tem, ko ga je vojaška varnostna služba poslala v ZDA, kjer je delal za NASO. Zdaj prvič v življenju sreča svojo hčerko, ki je ni nikoli videl. V filmu skupaj s Francem, upokojenim generalom JLA, ki je bil zadolžen za tajnost jugoslovanskega vesoljskega programa, razkrivata kompleksno mrežo skrivnosti, laži, manipulacij in umazanih političnih iger. Film nas popelje tudi v nekdaj največji podzemni kompleks v Evropi, Objekt 505, nekdanjo strogo varovano bazo jugoslovanskega vojnega letalstva pri Bihaču, ki je jugoslovanska različi-ca bolj znanega ameriškega poligona za testiranje različne tajne vojaške tehnologije, imeno-vanega Področje 51 (originalno: Area 51).
Avtorji filma tako prinašajo celovito zgodbo o pionirskem raziskovanju vesolja, ki je več kot pol stoletja ostala skrita javnosti. Kombinacija zgodovinskih dejstev, govoric in laži o tem obdobju jugoslovanske zgodovine izziva gledalca, da si sam ustvari svojo sliko o teh dogodkih.
Mit ali resnica? Presodite sami.
Režiserjev pogled
Teorije zarot so tako privlačne, ker ponujajo preprosto razlago kaotičnega in zapletenega sveta, v katerem živimo. Njihove zagovornike običajno vidimo kot heroje, ki opozarjajo na spletke izrojenih negativcev, pogosto v podobi vladnih, verskih ali vojaških vplivnežev.
Zdi se, da so kritični in poglobljeni mediji že lep čas stvar preteklosti in povprečen gledalec s težavo razbere pravo sliko o nekem dogodku ali osebi. Pogosto imamo na voljo celo nasprotujo-ča si poročila o istem dogodku. Ni si težko predstavljati tehtnih razlogov, ki slehernika odvrača-jo od vrtanja v sumljiva poročila.
Kot filmski ustvarjalec sem že leta prevzet nad tekmo za prevlado v vesoljski areni med ZDA in bivšo Sovjetsko zvezo, nad skrivnostmi Titovih podzemnih kompleksov in povezanimi teorija-mi zarot. Vse to je bil povod za snemanje filma, ki gledalca izzove k zavzetju kritičnega pogleda na ponu-jena dejstva, ki so mu na ogled na velikem platnu.
O režiserju
Filmski in televizijski režiser Žiga Virc (rojen 1987) je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. S filmom Trst je naš! je bil leta 2010 nominiran za študentskega oskarja v kategoriji kratki študentski tujejezični film.Režiral je mnoge korporativne filme, TV-oglase, dokumentarne in kratke igrane filme ter zanje prejel več nagrad, med njimi tudi akademijsko in univer-zitetno Prešernovo nagrado. Nekatera njegova dela so se širila viralno, tako nacionalno kot mednarod-no. Za njegov pristop so značilni dramatičen vizualni slog, uporaba glasbe, natančen pristop k narativni strukturi in predvsem privlačnost za široko publiko.
